Papeški grb in geslo svetega očeta Frančiška
Svet
Papež Frančišek se je odločil obdržati osnovne poteze svojega grba, ki ga je izbral že ob škofovski posvetitvi.
Ščit modre barve sedaj obdajajo papeški simboli, ki so enaki kot jih je prej imel Benedikt XVI.: papeška mitra med dvema prekrižanima ključema zlate in srebrne barve, ki sta povezana z rdečo vrvjo. V osrednjem delu ščita modre barve se nahajajo simboli reda, ki mu papež pripada, namreč Družbi Jezusovi: rumeno sonce z žarki, v njegovi sredini pa Kristusov monogram IHS rdeče barve. Iz črke H se dviga križ, oblikovan iz treh žebljev. Pod soncem se nahajata zvezda na levi strani ter na desni cvet narde in ne grozd, kot se zdi na prvi pogled. Zvezda simbolizira Devico Marijo, Kristusovo mater in Mater Cerkve, medtem ko cvet narde simbolizira sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve. V španski ikonografiji je namreč sv. Jožef običajno upodobljen z vejico narde v roki. Z obema simboloma je papež želel izraziti svojo posebno pobožnost do Device Marije in sv. Jožefa.
Sveti oče Frančišek je prav tako obdržal geslo: Miserando atque eligendo, ki se nahaja pod ščitom. Gre za besede v latinščini, vzete iz pridige sv. Bede Častitljivega, ki je v komentarju k evangeljskemu odlomku, ko Jezus pokliče Mateja, zapisal: Jezus je videl cestninarja, ga pogledal z ljubeznijo (miserando atque eligendo) (Z usmiljenjem in izvolitvijo) in ga izbral ter rekel: Hodi za menoj. Pridiga sv. Bede govori o božjem usmiljenju in je umeščena tudi v hvalnice za praznik sv. Mateja. Ravno na praznik sv. Mateja leta 1953 je mladi Jorge Bergoglio, star 17 let, na poseben način doživel ljubečo prisotnost Boga v svojem življenju. Med spovedjo je začutil, kako se mu je srca dotaknilo usmiljenje Boga, ki ga je s pogledom nežne ljubezni klical v posvečeno življenje po zgledu sv. Ignacija Lojolskega. Ko je bil posvečen za škofa, si je izraz sv. Bede izbral za geslo in življenjski program ter ga želel ohraniti tudi v svojem papeškem grbu.
