Nataša LičenNataša Ličen
Marko ZupanMarko Zupan
Tanja DominkoTanja Dominko
Člani Slovenske škofovske konference (foto: TU SŠK)
Člani Slovenske škofovske konference

20 let Slovenske škofovske konference

Slovenija | 19.02.2013, 08:24

Danes obhajamo 20-letnico ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference (SŠK). Ustanovljena je bila leta 1993.

Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (prim. kann. 447–459), statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Škofovska konferenca je v svojem delovanju samostojna na področjih, ki jih določa Sveti sedež in so kulturno pogojeni.

SŠK predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške Cerkve v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (odposlanec rimskega papeža) ni njen član.

Člani in ureditev SŠK

Slovenska škofovska konferenca šteje osem članov, ki so:

  • ordinariji oz. krajevni škofje: ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. dr. Anton Stres, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK msgr. dr. Marjan Turnšek, novomeški škof msgr. Andrej Glavan, celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak in murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf;
  • pomožni škof: ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik;
  • upokojeni škof: koprski upokojeni škof msgr. Metod Pirih;
  • nekdanji člani: upokojeni ljubljanski nadškof nj. em. kard. Franc Rode, upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Franc Kramberger, upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej in upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran.
  • Generalni tajnik SŠK je dr. Andrej Saje.

Upokojeni škofje, ki v okviru škofovske konference niso odgovorni za posebno področje, nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika.

Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode, (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran, peti pa je od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres.

Statut ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo njeno učinkovitejše delovanje. Statut SŠK je bil prvič dopolnjen 3. septembra 1999, drugič pa 8. septembra 2010.

Kratek zgodovinski opis

Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 19. februarja 1993 z drugimi škofi na območju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK).

Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost.

Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Svojci žrtev z njihovimi fotografijami (photo: Rok Mihevc) Svojci žrtev z njihovimi fotografijami (photo: Rok Mihevc)

Vigilija pred dnevom, ki ga trenutna oblast ne dovoli

Na Trgu republike v Ljubljani je sinoči slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja Ker smo ljudje. »V resnici je tako, da ni druge možnosti, kot priznati resnico.« Te besede pokojnega ...

Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

Slovesna umestitev papeža Leona XIV. (photo: Vatican News) Slovesna umestitev papeža Leona XIV. (photo: Vatican News)

Slovesni začetek pontifikata Leona XIV. #video

Vabimo k spremljanju slovesnega obreda, s katerim se začenja pontifikat papeža Leona XIV. Obred poudarja vez z apostolom Petrom in njegovim mučeništvom, ki je spodbudilo nastajajočo rimsko ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...

Jože in Lidija (photo: Rok Mihevc) Jože in Lidija (photo: Rok Mihevc)

Srečanja: Pot iz brezna steklenice #videopodkast

Alkohol je najbolj razširjena in uradno dovoljena droga pri nas. Vsak dan, zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, umreta najmanj dve osebi. Po nekaterih ocenah imamo v državi vsaj 200.000 ...