Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci
Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci
Slovenija
Tamburaško skupino Kulturnega društva Petra Dajnka iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši, smo predstavili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te.
Skupina deluje že več kot sto let; leta 1910 sta jo ustanovili sestri Marija in Terezija Zemljič. Pred tremi leti so praznovali visoki jubilej; izdali so kroniko delovanja društva in organizirali različne prireditve. V teh letih se je sestava članov številčno spreminjala. Nekdaj so bili muzikantje večinoma moški, zdaj pa imajo v skupini tudi dekleta in ženske. Tudi vodje v skupini so se v skupini. Danes v njej delujeta dve veji; ena je veja nekdanjega vodje Ludvika Wolfa, druga pa veja Slavičevih. Skupino vodi Danilo Banfi, s 30-letno tamburaško tradicijo.
Tamburaši iz Črešnjevcev igrajo na tamburice, ki so oglašene v Farkaševem sistemu in osvetljujejo starotamburaški glasbeni izraz. Ne igrajo po notah, tradicija igranja in tamburaške viže namreč prehajajo po posluhu iz roda v rod. Skupino sestavljajo domačini in domačinke različnih starosti; od osnovnošolcev do upokojencev. Mlajši člani so glasbeno šolani in starejšim pomagajo pri učenju novejših skladb. Njihov repertoar obsegajo ljudske – staro tamburaške viže, zimzelene melodije in narodnozabavne skladbe.
Na njihovem območju delujeta še dve skupin, ki igrata v Farkaševem sistemu; ena je v Ljutomeru, druga na Cankovi. Ostale tamburaške skupine pa igrajo na Jankovičev sistem – to je modernejši sistem, ki omogoča igranje zahtevnejših skladb. Takšne tamburaške skupine v svojih vrstah združujejo glasbeno šolane člane in izvajajo predvsem glasbo za orkestre.
Črešnjevci so dobili imel po češnjah, ki jih je bilo nekdaj tam veliko, rekli pa so jim črešnje. Središče kmetijsko - vinogradniškega območja je Gornja Radgona, ki je med drugim poznana po kmetijsko-živilskem sejmu, zlati radgonski penini … in Dajnkovi domačiji. Gre za stari tip panonske hiše, stare več kot dvesto let. V njej je ohranjena muzejska zbirka in razstava del Petra Dajnka, ki je poznan kot čebelar in slovničar. Bil je pobudnik slovenske pisave danjščica, napisal pa je tudi priročnik za čebelarstvo.
