Pevci Prešmentani faloti iz Stoperc
Mi smo sveti trije kralji
Slovenija
Trikraljevski koledniki so se 5. januarja podali na pot; hodili so od hiše do hiše in pred vsako zapeli koledniško pesem. Zagotovo so jih povsod lepo sprejeli in bili veseli njihovega blagoslova. Trikraljevskim kolednikom smo namenili prostor v prvi oddaji novega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te.
Trikraljevsko koledovanje ima v evropskem izročilu dve obliki: ena je igrani prizor poklonitve Modrih, druga pa pevski nastop v tri kralje oblečenih kolednikov, z zvezdo ali brez nje. V obeh oblikah je bilo na Slovenskem živo in se ohranilo bolj ali manj vse do druge svetovne vojne, ponekod pa še nekaj let po njej. Najmočneje na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem in tudi na Gorenjskem.
Za trikraljevsko koledovanje kot pevski nastop kraljev se domneva, da je nastalo sredi 16. stoletja na pobudo šolnikov pod vplivom reformacije in humanizma. Sprva so šolarji kot trikraljevski koledniki, primerno oblečeni in z zvezdo, hodili pet in voščit premožnejšim meščanom in duhovščini, da so si nabrali darov za preživljanje. Šego so prevzeli dijaki poznejših jezuitskih šol in jo prenesli iz mest domov na podeželje, kjer se je naglo razširila.
Ponekod je bilo za trikraljevsko koledovanje uporabljeno isto besedilo kakor za novoletno, morda z majhno spremembo, toliko da je omenjen praznik. Naslonitev na starejše božično-novoletno koledovanje kažejo besedila, ki poročajo tako o Jezusovem rojstvu v Betlehemu kakor o poklonitvi treh kraljev. Trikraljevska kolednica ima svoj uvod, jedro s svetopisemsko vsebino ter sklepno prošnjo za dar in končni pozdrav. Ponekod nosijo koledniki s seboj vrtečo in svetlečo se zvezdo. Včasih na podboj vhodnih vrat v hišo ali hlev zapišejo še začetnice svojih imen, vmes pa še letnico. Kot vsi koledniki tudi trikraljevski izražajo dobre želje. Zato jih domači pogostijo in obdarujejo.
V oddaji smo predvajali odlomke s trikraljevskega koledovanja z Rake in Ardrega na Dolenjskem, slišali smo kolednice s Koroške, koledniška voščila za tri kralje pa so zapeli še Vaberški fantje iz Šmartnega na Pohorju, Fantje z vasi iz Škocjana na Dolenjskem, koledniki iz Volčkove vasi, Prešmentani faloti iz Stoperc, pevci iz Cirkulan in pevci Kopači iz Podlehnika.
