Naš gost: dr. Ivan Šprajc
Slovenija
V prvo oddajo „Naš gost“ smo v letu 2013 povabili arheologa, etnologa, zgodovinarja, antropologa in raziskovalca iz Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Ivana Šprajca. K pogovoru smo ga povabili tudi zato, ker so ga konec lanskega decembra najpogosteje spraševali o napovedanih spremembah, zapisanih v majevskem koledarju. Je pa njegovo delo veliko bolj resno in zahtevno, kot prazne apokaliptične napovedi o koncih časov.
Kulture so različne, ljudje smo pa povsod isti
Zgoraj zapisani stavek je dr. Šprajc izrekel v pogovoru, ko smo ga obiskali za oddajo Naš gost. Ne samo za naše slovenske razmere, tudi širše je prof. dr. Ivan Šprajc dosegel veliko in s svojo pridnostjo ter zavzetostjo pri strokovnem delu raziskovanja staro mezoameriških kultur, prišel daleč. Ivan Šprajc je leta 1982 diplomiral iz arheologije in etnologije na Univerzi v Ljubljani, leta 1989 magistriral iz zgodovine in etnozgodovine na Escuela Nacional de Antropologia e Histroria v Mehiki ter leta 1997 doktoriral iz antropologije na Universidad Nacional Autonoma de Mexico. Od leta 1992 do leta 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na mehiškem Instituto nacional de Antropologia e Historia. Zdaj pa dela kot predstojnik, znanstveni svetnik na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predava na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Kako ga je pot življenja vodila v Mehiko?
Prof. dr. Ivan Šprajc:„Eksotične civilizacije me zanimajo že od otroštva. Gledali smo filme, brali romane in od tod je prišlo tudi resno zanimanje za arheologijo. Že v času študija sem se zanimal za ameriške kulture in potem v sklopu mednarodne izmenjave študentov zaprosil ter dobil štipendijo za leto dni na nacionalni mehiški Univerzi. Enoletno štipendijo sem imel možnost podaljšati in to tudi storil ter obenem za preživetje opravljal različna občasna dela. Mehiška kultura je izredno zanimiva in tega se človek hitro navadi. Je raznolika, ogromna dežela z bogato dediščino, ki je še danes marsikje vidna. Njihovo izročilo živi in človeka hitro osvoji.“
Najvidnejše delo dr. Ivana Šprajca
Dr. Šprajc je opravil obsežne raziskave o pojmovanjih, povezanih s planetom Venero v mezoameriškem pogledu na svet. Raziskoval je tudi praktični in religiozni pomen astronomskih orientacij v predšpanski arhitekturi. V sedmih sezonah arheološkega rekognosticiranja, ki jih je vodil v južnem delu mehiške zvezne države Campeche, torej v osrednjem delu polotoka Yucatana, je njegova ekipa odkrila vrsto prej neznanih arheoloških najdišč, med njimi tudi pomembne centre nekdanje regionalne politične organizacije. Njegov znanstveni opus obsega več monografskih publikacij in vrsto člankov, objavljenih v mednarodnih revijah in zbornikih, obsežnejši deli v slovenščini pa sta knjigi „Quetzalcóatlova zvezda: Planet Venera v Mezoameriki“ in „Izgubljena mesta: Arheološka iskanja v deželi Majev“.
Vabljeni k poslušanju pogovora z dr. Ivanom Šprajcem.
