Pred 150 leti se je rodil Ivan Trinko, „oče“ Beneških Slovencev
Slovenija Tone Gorjup
Beneški rojaki pa tudi drugi Slovenci se spominjamo 150. obletnice rojstva Ivana Trinka. Življenjska pot pisatelja, matematika, skladatelja, narodnega buditelja in duhovnika se je začela na današnji dan leta 1863. Beneški Slovenci so jubilej praznovali že ob letošnjem Dnevu emigranta, 8. januarja 2013, v Čedadu. Na prireditvi je o njem spregovoril duhovnik msgr. Marino Qualizza, župan Čedada pa je napovedal, da bodo po Ivanu Trinku poimenovali eno izmed ulic, kar se je nekaj dni zatem tudi zgodilo.
Življenje in delo
Ivan Trinko se je rodil 26. januarja 1863 v Spodnjem Trčmúnu v Benečiji. Malo semenišče in bogoslovje je končal v Vidmu. Po duhovniškem posvečenju in končanem študiju je bil profesor matematike in prirodoslovja v goriškem semenišču. V tej službi je več kot štirideset let vzgajal rodove beneških duhovnikov - Čedermacev. Obenem je kot pisatelj in pesnik preprostim ljudem beneških dolin obujal lepoto slovenske besede. Pesmi z versko, socialno in domovinsko tematiko je začel objavljati v Ljubljanskem zvonu. Ivan Trinko je objavljal tudi prozo, predvsem pripovedke za mladino. Kot posrednik med slovensko in italijansko literaturo je prevajal Prešerna ter izdal slovnico slovenskega jezika v italijanščini. Bil je tudi cerkveni skladatelj. Dočakal je visoko starost. Čeprav je kot devetdesetleten starček precej opešal, je do zadnjega spodbujal rojake, naj ostanejo zvesti svoji zemlji in veri. Še danes mu mnogi pravijo „oče Beneških Slovencev“.
Trinkova oporoka
Ko je Ivan Trinko začutil, da se bliža njegova ura, je “svojim” napisal:
Ljudstvo moje drago! Tebi sem živel. Tebe so spremljale moje skrbi in zate je tuklo moje srce. S Teboj sem delil lepe in bridke dneve in Tvoja usoda je bila moja usoda. Ob koncu svojega življenja Ti poklanjam še svoj zadnji in najdraži dar - molitvenik “Naše molitve”, ki naj Te zvesto spremlja na poti življenja in pelje k Bogu. Ljudstvo moje! kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov, da se nekoč vsi znajdemo v večni domovini. To naj bo moja oporoka in testament! Sedaj pa lahko rečem s starčkom Simeonom: “Zdaj pa, Gospod, odpusti svojega hlapca po svoji besedi v miru!”
Ivan Trinko je umrl 26. junija 1954 v Spodnjem Trčmunu. Jožko Kragelj je zapisal, da je ob svojem grobu združil vse Slovence ne glede na osebno prepričanje. Vsi so videli v njem zvestega sina svojega naroda, ki je vztrajal trden in neomajen tudi takrat, ko so se cedre majale in se hrasti upogibali. Ljudje so prihajali po strmem trčmúnskem hribu od vseh strani: Slovenci in Furlani.
