Ali si upamo? Zeleni razvojni preboj Slovenije

| 21.12.2012, 22:48 Blaž Lesnik

Živimo v času, ko o finančni in gospodarski krizi slišimo vsak dan in v tem ozračju doživljamo tudi družbene spremembe ter rešitve, ki bi Evropo in svet pripeljale v nek drugačen okvir. Ob iskanju rešitve, ki bi naši državi pomagala iz krize, smo v sredini oddaji Pogovor o govorili o zelenem razvojnem preboju.

Gre za pobudo skupnosti državljank in državljanov Tretji člen, ki se ji je doslej pridružilo blizu deset tisoč posameznikov, institucij in podjetij. Na vlado so naslovili tudi pobudo, da bi se načela zelenega preboja vključila v novo Strategijo razvoja Slovenije, ki bo začrtala smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020. Poleg ekonomske krize mnogi govorijo tudi o okoljski in moralni krizi, ki zaznamujeta naš čas. Gostji oddaje dr. Renata Karba, predstavnica skupnosti Tretji člen in mag. Violeta Bulc, podjetnica, inovatorka in predsednica uprave Umanotere sta predstavili sedem temeljnih družbenih področij, na katerih temelji zeleni razvojni preboj. To so: prehranska samooskrba, vrednostna veriga lesa, energetska prenova stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov in zeleni turizem.

Dr. Renata Karba: „Prav nobenega objektivnega razloga ni, da se Slovenija spreminja v državo brezposelnosti, revščine, celo lačnih otrok. Slovenija je bogata dežela, imamo obilo vodnih virov, imamo gozdove, les, našo strateško obnovljivo surovino, imamo celo pahljačo obnovljivih virov energije, ki bi nam jih zavidala marsikatera država. To so naše priložnosti in vsem tem virom se v globalnem merilu veča vrednost. V svetu se čedalje bolj bije bitka za energente, za surovine. To so stvari, ki nam v prihodnosti lahko prinesejo blaginjo, če bomo svoj razvoj temeljili na njih. Ti strateški viri omogočajo tudi regionalno enakomeren razvoj za vso Slovenijo. Prinašajo priložnosti za razvoj v vasi, na podeželju in v mestih. Prinašajo nova kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in povečujejo konkurenčnost našega gospodarstva. To torej še zdaleč niso samo okoljski programi, temveč vitalni gospodarski programi, na katerih lahko temeljimo naš razvoj v prihodnjih letih."

Zakaj torej ob vsem tem naravnem bogastvu ne znamo uspeti? Slovenska zgodba o uspehu in primerjave s Švico se zdijo kot oddaljene sanje, ki se vse bolj odmikajo.

Mag. Violeta Bulc odgovarja:
"Verjetno smo v tem trenutku v nekem strateškem krču. Občutek imam, da vodilni ljudje nimajo ravno vizij, da poskušajo resne civilizacijske izzive reševati z operativno taktičnimi prijemi, ki pa nikakor ne prinesejo nobenega rezultata. Imamo še en izziv: nahajamo se na začetku neke nove dobe, ki ji pravimo konceptualna doba. V tej dobi vsak posameznik šteje. V tej novi dobi bo naboj intelektualne, duhovne in čustvene dimenzije vsakega posameznika zelo prišel do izraza. S celostnimi rezultati zato uspevajo tista okolja, ki vključujejo masovno participacijo pri oblikovanju mnenj. Pri nas imamo v tem trenutku še vedno neko filozofijo, da lahko enoumna peščica politične elite sama odgovori na te kompleksne izzive. Mislim pa, da manjka samo malo, da lahko samo skupaj sooblikujemo nove prebojne in vizionarske ideje in konkretne projekte. Ne vidim nobenega razloga, da Slovenija v tem ne bi uspela. Gre za paradigmo drugačnega načina sodelovanja in vključevanja."