Bodimo tisti, ki v ta svet prinašamo pravo alternativo

| 30.11.2012, 19:40

V tednu, ki se izteka, smo bili po različnih slovenskih mestih priče protestom, s katerimi so udeleženci izrazili svoje nezadovoljstvo s politiko, pomanjkanjem pravne države, predvsem pa z vedno težjim socialnim položajem. »Protesti so legitimna oblika združevanja in izražanja«, smo v preteklih dneh slišali iz ust številnih novinarjev in pravnikov. Obenem pa smo iz istih ust slišali besede, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva in da imajo ustrezni državni organi dolžnost, da zavarujejo osebno varnost in premoženje državljanov.

Temu pozivu se je v sredo pridružila tudi Komisija Pravičnost in mir, ki deluje v okviru Slovenske škofovske konference, ter obsodila nasilne demonstracije v Mariboru in Ljubljani. Ob tem je njen predsednik nadškof Marjan Turnšek zapisal, da »v komisiji nasprotujejo politizaciji nasilnih protestov s strani nekaterih družbenih skupin in zlorabi nasilja v politične namene. Državljane, nevladne organizacije, medije in državne oblasti pa spodbuja, da v času gospodarske in socialne krize pristopijo k skupnemu iskanju rešitev ter takšnemu političnemu dialogu, ki bo preprečil morebitne nove pojave nasilja.«

Današnji napovedani protesti v Ljubljani (in v prihodnjih dneh tudi v drugih mestih), so torej lahko popravni izpit in priložnost, da protestniki izrazijo svojo mirovništvo in dostojanstvo ter se odpovejo nasilnim dejanjem.

Med udeleženci protestov smo lahko slišali stališča, da ljudje ne zaupajo politiki, ki da je preveč razdeljena ter nezmožna reševanja socialnih problemov v naši državi. Pogled v Državni zbor je po dolgem času, dal popolnoma drugačno sliko. V razpravah okoli nove pokojninske reforme se koalicijski in opozicijski poslanci že dolgo časa niso tako lepo gledali. Pohvale ministru Vizjaku za njegov predlog pokojninske reforme so prihajale iz leve in desne strani ter so dobro znamenje, da bo reforma sprejeta na torkovi seji Državnega zbora. Čeprav je priprava pokojninske reforme zelo zahteven projekt, pa je še vedno čas, da se predlog - izboljša. Tomaž Merše iz Družinske pobude je v torek upravičeno opozoril, da je potrebno starše z večjim številom otrok nagraditi z bolj ugodnim upokojevanjem. Prav tako je Aleš Primc, iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok, pozval ministra Vizjaka, da se odpove predlogu ukinitve družinske pokojnine ter s tem mladim zakonskim parom omogoči, da lahko, v primeru brezposelnosti, prejemajo družinsko pokojnino po pokojnem staršu. Na ta problem je opozoril z besedami, da ne smemo dopustiti morebitnih položajev, ko bi se matere prisiljeno odločale med rojstvom otroka, poroko in splavom. V kolikor bi ostale neporočene in brez otrok, bi družinsko pokojnino lahko še obdržale, v primeru rojstva in poroke, pa bi pravico do družinske pokojnine – po dosedanjem predlogu pokojninske reforme - izgubile. Takšno določilo je nesprejemljivo in upamo, da bo kakšna od poslanskih skupin v torek vendarle predlagala ustrezen amandma.

Če so bile razprave v Državnem zboru dosti bolj mirne kot so potekali protesti na ulicah in trgih, pa so nedeljske predsedniške volitve izrednega pomena. Ni se mogoče izogniti mnenjem, da so protesti vplivali na kampanjo in v marsičem omejili nastope predsedniških kandidatov v javnosti. Javnomnenjske ankete, ki govorijo o veliki prednosti Boruta Pahorja bodo lahko »uspavale« njegovo volilno telo do takšne mere, da se zaradi t.i. »že vnaprej znanega rezultata« številni ne bodo udeležili volitev. To pa je lahko voda na mlin dosedanjemu predsedniku Danilu Turku, ki svoje volivce pospešeno organizira in mobilizira za nedeljske volitve. Vsakokratne volitve predsednika so praznik demokracije in vsi državljani imajo dolžnost in pravico, da gredo na volitve. Čeprav gre za dva kandidata levice, ki s svojimi ideološkimi stališči ne nagovarjata vseh državljanov, pa so med njima vendarle pomembne razlike. Ena od takšnih razlik je prav gotovo odnos bodočega predsednika do verskih skupnosti in verske svobode. Kot kristjani upamo, da bo prihodnji predsednik poglabljal miren in nekonflikten dialog med državo in verskimi skupnostmi, prav tako pa si želimo, da bo soustvarjal takšno družbo, v kateri se ne bodo ustvarjali predsodki proti verujočim državljanom in kjer bodo vsi enakopravni in ponosni ne glede na to, kateri verski skupnosti pripadajo.

Za ta konec tedna vremenoslovci napovedujejo začetek zime. V nedeljo pa bomo kristjani vstopili v adventni čas upanja in duhovne priprave na Božič. Naj bodo volitve in razmere v naši državi predvsem priložnost, da poglobimo svojo vero, ohranimo notranji mir in odpremo svoje srce Bogu. God sv. Miklavža pa bo še ena lepa priložnost, da obdarimo otroke in ob tem ne spregledamo tistih, ki so ubogi, revni ter brez upanja. Bodimo kristjani torej tisti, ki v ta svet prinašamo pravo alternativo – to je mir, razumevanje in solidarnost.