Nevarnost bogastva

| 14.10.2012, 01:20 Blaž Lesnik

Vsakega od nas je strah smrti. To je normalno, saj si vsi želimo živeti in - če se le da, živeti dostojno življenje. Izkušnja mnogih ljudi je, da z leti življenje teče vse hitreje, stvari postajajo vedno težje, naša telesa boleča in slabotna, živci občutljivi, spomin peša in kot bi mignil se življenje izteče. Zaradi tega bi človek storil vse, prav vse, da bi se ne srečal s smrtjo, da bi jo na nek način prinesel okoli. A žal se tega ne da storiti. Tudi plastična kirurgija je zgolj estetski popravek, ljudje ostajamo podvrženi propadljivosti.

V današnjem odlomku srečamo nekoga, ki želi večno živeti, se pravi ne umreti, ne soočiti se z lastno smrtnostjo. Njegov velik strah pred smrtjo je jasno izražen v tem, kako dramatično pade pred Jezusa na kolena. To je izraz obupa in globoke prošnje po rešitvi iz stiske. Jezusa imenuje Dobri Učitelj v upanju, da ga bo tak način naslavljanja prepričal, naj mu pomaga. Jezus mu seveda nameni pozornost in mu želi pomagati. A ne tako, kot bi si človek, ki je klečal pred njim, predstavljal.

Jezus mu najprej našteje deset zapovedi, ki jih ta človek gotovo pozna. Pritrdi mu, da se jih tudi drži. Jezus je z odgovorom zadovoljen. To, da se človek drži zapovedi, je dober začetek, ni pa še vse. To, da nekdo ne krade, ne ubija, ne prešuštvuje, spoštuje starše in tako naprej, je pogoj za to, da ima človek mirno vest. Posledice njegovih zlih dejanj se mu ne bodo vrnile. Kdor dela dobro, se lahko razume z vsemi, ne obupava po nepotrebnem in mirno spi. Tak človek živi pristni šalom, celovitost in pravo blagostanje. Na svetu ni nič bolj dragocenega. Toda ljudje lahko kaj hitro podležemo zmotnemu mišljenju, da je blagostanje odvisno od materialnih sredstev, ki jih imamo, ali si jih želimo imeti. Ko pride posredi denar, se nam mir kaj hitro skali. Namesto da bi živeli preprosto in zadovoljno življenje, nam postane bistvo živeti bogato in razkošno.

Tej nesrečni zmoti, ki suče vse človeštvo skozi vse veke, se lahko izognemo s tem, da se bogastvu enostavno odpovemo in sledimo temu, kar je bistveno. Sliši se enostavno, preveč enostavno, a je resnično. Kdor se ni sposoben odpovedati pričakovanjem, ni nikoli zares živel za nič drugega kot za pričakovanja. Takšno večno življenje bi bila čista muka. Šele tisti, ki sprejme življenje v vsej preprostosti, je zares živ. Jezus dela tako in se ne oklepa iluzij, ki jih ponuja bogastvo, temveč kot del življenja sprejme celo smrt. Kdor to se nauči tako živeti, si je nabral zaklad v nebesih, kar pomeni večno življenje. Naenkrat se to sliši kot neizmerno težko, kdo se sploh lahko reši? Kar ni mogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu, ki je edini dober.

RAZMISLI

Kaj ti pojmuješ kot dostojno življenje. Kaj potrebuješ za to?

Predstavljaj si, da imaš bogastvo, nimaš pa mirne vesti, kaj od tega prinaša resnični blagoslov?

Jezus nima nič proti bogastvu, a bogastvo zanj ni bistveno. Na nek način se mu je potrebno odpovedati zato, da te ideja o njem ne obseda in lahko zaživiš svobodno. Bogastvo ni samo v denarju, včasih se skriva tudi v močnem nesvobodnem mnenju, predsodkih, lastnem prav, nacionalizmu, osebnem prestižu. Ali zaznavaš, kaj je tisto bogastvo, ki tebi jemlje svobodo in mirno vest?

MOLITEV

Jezus, ti si učitelj modrosti in življenja, ki ga je vredno večno živeti. Tvoje življenje sprejema stvarnost kot blagoslov in navezanosti na sredstva in iluzije kot na nesrečno stanje, ki drži človeštvo v strahu pred smrtjo kot zadnjo besedo vsega, kar biva. Jezus, pokaži nam, kako naj živimo, da se ne bomo bali umreti in da bomo lahko v preprostosti in s sočutjem do drugih živeli že sedaj.