Vzorniki v letu vere!

Slovenija | 21.10.2012, 17:21 Tone Gorjup

Tak je bil naslov Brezjanskih pogovorov 2012, ki so včeraj potekali pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Predavatelji so v svojih razmišljanjih nakazali smernice za poglobitev vere na osebni in na občestveni ravni. Pri tem so opozorili na tri pričevalce za Kristusa, ki smo jih do nedavnega lahko še srečevali, danes pa se jim priporočamo v molitvi. Pogovore sicer pripravlja Frančiškanski Marijanski center Slovenije v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom na Brezjah, Gorenjskim muzejem iz Kranja in Inštitutom Antona Trstenjaka iz Ljubljane.

Brezjanski pogovori 2012 so se začeli z molitvijo v baziliki Marije Pomagaj. Ob tem se človek nehote spomni na blaženega papeža Janeza XXIII., ki je teden dni pred začetkom vatikanskega koncila obiskal Marijino svetišče v Loretu in „prvi Zvezdi koncila“ priporočil njegovo delo, zatem pa v tihoti pokleknil še pri grobu Svetega Frančiška Asiškega v Assisiu. Tudi sedanji papež je pred začetkom sinode škofov o novi evangelizaciji in vstopom v leto vere odšel v Loreto in se priporočil Mariji. Po petih litanijah Matere Božje in molitvi za blagoslov tokratnega srečanja so se pogovori nadaljevali v dvorani nad zakristijo. Sledili so uvodni pozdravi rektorja svetišča in gvardijana na Brezjah p. Silvina Krajnca, podžupana občine Radovljica Mirana Remsa, predstavnika Slovenske frančiškanske province p. Maria Osredkarja in Milana Knepa v imenu škofa Antona Jamnika.

Med predavatelji je prvi nastopil ribniški dekan Anton Berčan, ki je v nedavnem magistrskem delu Arhitekt Jože Plečnik – mož vere predstavil duhovno podoba Jožeta Plečnika v njegovih pismih domačim. Spregovoril je arhitektovi veri, s katero so prežeta vsa njegova dela od velikih cerkva do množice kelihov, ki jih je napravil. Njegovo vodilo je bilo „Delati dobro zaradi Boga“. Zato nekateri ne govorijo o njegovi vernosti, ampak o njegovi svetosti. Profesor pastoralne teologije Rafko Valenčič je razmišljal o oživitvi koncila in pri tem izhajal iz apostolskega pisma sedanjega papeža Vrata vere. Cilj leta, v katerega smo vstopili, je poglobitev osebnega odnosa s Kristusom. Pri tem je med drugim spomnil na pomen prebiranja Svetega pisma, Koncilskih odlokov, Katekizma katoliške Cerkve, ki so lahko v veliko pomoč pri poglobitvi osebne vere. Zlatomašnik Adolf Mežan se je kljub bolezni v spremstvu Mira Šlibarja pridružil udeležencem pogovorov in v drugem delu povedal,kako se je srečal z dnevniki in drugimi zapiski Cvetane Priol. Njegovo razmišljanje o glasbeni pedagoginji iz Maribora, ki je veliko pretrpela in leta 1973 umrla v sluhu svetosti, je predstavil igralec Pavle Ravnohrib. Dogmatični teolog Anton Štrukelj se je ustavil pri svojem profesorju, prijatelju in predhodniku Antonu Strletu in njegovem doslednem življenju po evangeliju. Spomnil je tudi na pokoncilska leta, ko je bil Anton Strle član Mednarodne teološke komisije v Rimu in kaj je o njem povedal sedanji papež kardinal Ratzinger. Strle se je po globoki veri, osebni ljubezni do Jezusa in zaupanju v Marijo Pomagaj. Predavanja je sklenil urednik založbe Družina Tone Rode je skušal nakazati nekaj potez, kako vero prevesti v življenje v tem jubilejnem letu, kako se odzvati na papeževo pobudo, naj se v tem odmerjenem času poglobimo v skrivnost in milost naše vere. Presenetil je z izjavo, da vero živimo na duhovni, pa tudi na telesni ravni. Poudaril je pomen občestvene vere na različnih ravneh od vesoljen Cerkve do družine ter opozoril na družbeno dimenzijo krščanstva. Študijsko srečanje sta z glasbenimi vložki popestrili pianistka Vlasta Doležal Rus in sopranistka Barbara Tišler.

Brezjanske pogovore so sklenili s predstavitvijo zbornika z naslovom Marija pa je vse te besede ohranila Lk 2, 19. V njem so zbrani prispevki slovenske skupine na mednarodnih mariološko-marijanskih kongresih, ki jih prireja Papeška marijanska mednarodna akademija v Rimu, uredila ga je Martina Kraljič, izdala in založila pa ga je Založba brat Frančišek v sodelovanju s Frančiškanskim marijanskim centrom Brezje. O njem je spregovoril predsednik marijanskega centra p. Leopold Grčar in se ob tem posebej zahvalil ing. Francu Marnu za donacijo, ki je pokrila stroške tiska.