Sinoda: Predstavljeni prvi konkretni predlogi dela po skupinah
Svet
Sinodalni očetje so se v petek dopoldne ponovno zbrali na generalni skupščini in v navzočnosti svetega očeta Beneditka XVI. predstavili dosedanje sklepe dela po skupinah. Gre za konkretne predloge, ki bodo nato vključeni v zaključne dokumente zasedanja škofovske sinode o novi evngelizaciji in posredovanju krščanske vere.
Med temami, ki so bile postavljene v ospredje, so prinašanje upanja v svet, ki se danes nahaja sredi krize, v spreminjajočo se modernost, sredi katere je zaznati odsotnost Boga in obenem hrepenenje po njem. Cerkev mora pri tem izprašati tudi svojo lastno vest: do tega, da govorimo o novi evangelizaciji, je morda prišlo zato, ker so kristjani izgubili nekaj, kar jim Cerkev ni znala ponuditi. Po drugi strani pa je za evangeliziranje treba najprej biti evangeliziran, je skupaj s pozivom k zakramentu sprave odmevalo v sinodalni dvorani.
Delo po jezikovnih skupinah je v ospredje postavilo tudi ekumenski in medverski dialog: prvi daje verodostojnost evangeljskemu oznanilu, drugi pa, postavljen na dobro poznavanje Svetega pisma in na pričevanje z življenjem, omogoča širjenje Božje besede v nekrščanskih državah.
Škofje so prav tako izpostavili krizo družine, ki je jedro evangelizacije. Družino je treba podpirati, starše pa spodbujati kot prve katehiste svojih otrok ter poudarjati pomen zakramenta zakona. V tej povezavi je posebno mesto v družini dodeljeno tudi starim staršem. Govora je bilo tudi o katehistih in njihovi osrednji vlog v vseh fazah nove evangelizacije.
Prav tako je pomembna vloga krščanskih politikov, ki zvesti cekvenemu nauku ne smejo pristajati na kompromise, ampak slediti čisti vesti in vrednotam. Pri tem so bila omenjena tudi dela na področju družbene pravičnosti in karitativnosti, ki sledijo načelom družbenega nauka Cerkve, tudi zato, ker na ta način postaja oznanjevanje evangelija verodostojno tudi med revnimi ter se ustvarjajo kraji srečevanja z Bogom.
Bolj konkretni predlogi so govorili o pregledu katehetskih praks in zakrametov uvajanja v krščanstvo ter o svetovnem misijonu evangelizacije, ki bi ga papež lahko spodbudil v letu vere. Seveda je bilo govora tudi o množičnih medijih. Izgubljanje občutka za sveto, ki ga mediji prinašajo, vodi v iznakaženo podobo o krščanskem življenju. Če pa se jih uporablja na pravi način in s strani usposobljenih oseb, komunikacijska sredstva postanejo zavezniki evangelizacije.
Nekatera poročila o dosedanjem delu po skupinah so škofovski sinodi predlagala, da še bolj razmisli o globalizaciji in sekularizmu ter jasno izpostavi vloga karizem in priložnosti, ki jo te ponujajo Cerkvi, da še bolj prisluhne mladim ter da bolj poudari vloga učiteljev in vzgojno-izobraževalnih ustanov v evangelizaciji.
Osrednje mesto v novi evangelizaciji nedvomno pripada župnijam, ki so povabljene med seboj oblikovati mrežo, pri čemer je bilo izpostavljeno, da je župnik pogosto prvi katehist. Škofje niso izpustili pomena svetnikov in mučencev kot verodostojnih oznanjevalcev in pričevalcev evangelija. Govora je bilo tudi o migrantih, ki morajo biti vključeni v proces inkulturacije Božje besede.
Pred zaključkom dopoldanskega srečanja so zbrane v sinodalni dvorani nagovorili še bratski delegat sinode Michel Weinrich, profesor na evangeličanski teološki fakulteti v Bochumu v Nemčiji, ter sedem tako imenovanih poslušalcev sinode.
Ob koncu je generalni tajnik škofovske sinode Nikola Eterović še zatrdil, da so pri vatikanski banki odpli račun za Sirijo. Nanj lahko sinodalni očetje v znak solidarnosti do Sirije nakažejo denar, ki ga bo v prihodnjih dneh, skupaj s prispevkom Svetega sedeža, posebna delegacija odnesla v Damask.
Vir: Radio Vatikan
