FOTO in VIDEO: Papež slovesno odprl leto vere

Cerkev na Slovenskem | 11.10.2012, 13:14 Petra Stopar

Med slovesno sveto mašo na trgu sv. Petra je papež Benedikt XVI. dopoldne začel leto vere, ki je povezano tudi s 50. obletnico začetka drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Slovesnosti sta se med drugim udeležila carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. in anglikanski nadškof Rowan Williams. V imenu Cerkve na Slovenskem sta se svete maše udeležila predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Anton Stres in celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je tudi delegat na sinodi o novi evangelizaciji, ki v teh dneh poteka v Rimu.

Pred mašo smo lahko spremljali procesijo škofov, kar je na simboličen način ponazarjala procesija koncilskih očetov, ki se je po Trgu sv. Petra vila 12. oktobra 1962. Sledilo je slovesno ustoličenje Svetega pisma. Tudi to je v spomin priklicalo pomenljiv trenutek iz preteklosti, ko so med koncilskimi zasedanji v Petrovo baziliko prinesli Sveto pismo in ga postavili v središče. Ob koncu maše so opravili še eno simbolično dejanje. Ob sklepu drugega vatikanskega koncila je papež Pavel VI. vsem ljudem in vsem narodom izročil koncilske poslanice. Te poslanice je različnim stanovom tokrat izročil tudi Benedikt XVI. Nato je papež dvema predstavnikoma katehistov izročil še posebno izdajo Katekizma katoliške Cerkve, glede na to, da letos poteka 20. obletnica njegove potrditve.

„Jezus je v središču krščanske vere“, je v nagovoru po evangeliju poudaril Benedikt XVI. Cerkev pa je prvo in nujno orodje Njegovega delovanja. „Koncil sicer veri ni posvetil nekega posebnega dokumenta, vendar ga je v celoti vodila želja znova se poglobiti v krščansko skrivnost, da bi jo lahko na prav način ponudili sodobnemu človeku,“ je dejal papež. Ob tem je spomnil na besede pobudnika koncila papeža Janeza XXIII. „Namen ekumenskega koncila je, da bi sveti zaklad krščanskega nauka ohranili in ga poučevali na najbolj učinkovit način. Ne gre zato, da bi razpravljali o nauku, ampak da bi ga poglobili in predstavili tako, da bo odgovoril na potrebe našega časa.“ Tudi Benedikt XVI. je kot najpomembnejšo nalogo Cerkve v letu vere izpostavil obnoviti v vseh vernih željo, da bi Kristusa oznanjali sodobnemu človeku. Da ne bi zašli s te poti, pa se moramo po njegovih besedah opreti na koncilske dokumente. „Koncilski očetje so bili trdno zasidrani v veri in so se zato lahko z zaupanjem odprli dialogu s svetom,“ je poudaril papež in dodal: „V letih, ki so sledila, pa so mnogi brez razločevanja sprejeli splošno miselnost in tako pod vprašaj postavili zaklad vere“.

Cerkev predlaga Leto vere in nove evangelizacije, ne le zato, ker želi počastiti obletnico koncila, ampak zato, ker to potrebujemo še bolj kot pred petdesetimi leti, je poudaril sveti oče in dodal: „V zadnjih desetletjih se je razširila duhovna puščava. Svet brez Boga so si v času koncila lahko predstavljali ob prebiranju knjig, danes pa ga na žalost vsak dan vidimo okrog nas.“ Prav v izkušnji te praznine pa lahko po papeževih besedah znova odkrijemo veselje nad tem, da verujemo in spoznamo vrednost tistega, kar je temeljno za življenje. Sodobni svet na različne načine izraža svojo žejo po Bogu in smislu življenja, je še povedal sveti oče in dodal: „V puščavi so potrebni ljudje vere, ki s svojim življenjem usmerjajo k obljubljeni deželi in ohranjajo živo prižgano upanje.“ Vera nam namreč po papeževih besedah odpre srce milosti in nas osvobodi pesimizma. Leto vere nas zato vabi, da se odpravimo na pot in s seboj vzamemo samo evangelij in vero Cerkve.

Patriarh Bartolomej: zavezanost skupni prihodnosti

Ob sklepu maše je spregovoril tudi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. Izpostavil je Jezusovo molitev za edinost, za katero se zavzemamo kristjani. Tudi med ločenimi brati je po delovanju Svetega duha vzniknilo gibanje za edinost med vsemi kristjani, je dejal. Zatem, je spregovoril o pomenu ekumenskega koncila. Pokoncilsko obdobje je bilo po njegovih besedah temeljno tudi za pravoslavno cerkev, saj se je bolj povezala in začela s skupnimi srečanji. Hkrati se je začel dialog v ljubezni in tudi teološki dialog med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Navedel je preklic medsebojnega izobčenja, razna srečanja, izmenjave relikvij in podobno. Nosilca tega dogajanja sta bila papež Janez Pavel II. in patriarh Dimitrios. Seveda obstaja še več nerešenih vprašanj, je dejal patriarh Bartolomej, vendar se moramo z vsemi močmi zavzeti za večjo odprtost, za prihodnost skupnega doma in poglobitev koncila. „Odprtje koncila je bilo navdihnjeno s temeljno resničnostjo, da je Sin, Božja utelešena Beseda, tam, kjer sta dva ali so trije združeni v njegovem imenu. In da nas bo Duh, ki izhaja iz Očeta, vodil do polne resnice, je dejal patriarh.“