Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame….

| 30.09.2012, 04:40 Blaž Lesnik

Česa se lahko naučimo iz današnjega dokaj zapletenega odlomka? Stvari, ki smo jih slišali, so precej izzivalne zato se pripravimo. Med Jezusovimi učenci naj ne pride do zavisti ali tekmovanja. Vsakdo je dragocen in pomemben v božjem načrtu in nihče si ničesar ne more lastiti. Celo tisti, ki niso neposredno njegovi učenci, lahko služijo kot orodje Kristusovega odrešujočega sočutja.

Kristus je prost v tem, kako in po kom njegov Duh deluje na tem svetu. Če ljudje vsaj ne nasprotujejo Kristusu in njegovemu zemeljskemu imenu, Jezus, lahko delajo zanj. Kristjani torej ne moremo in ne smemo gojiti prezira, do prav nikogar in ničesar. Nasprotno, do vseh in vsega se približujemo z enako ljubeznijo in spoštovanjem kot naš učitelj. Če na to pogledamo v luči Mojzesove postave, lahko vidimo, da ljubezen do bližnjega zelo močno vključuje ljubezen do tujcev. Kot zapoved se pojavlja večkrat kot katerakoli druga, kar na šestintridesetih mestih.

Nobeno dobro dejanje, storjeno iz spoštovanja do bližnjega ali do tujca ali storjeno s strani tujca, ne bo ostalo neopaženo pravi Jezus. Ravno tako pa pravi, da bo vsako zlo, ki se stori proti njegovim učencem imelo posledice za storilca. Vsako naše dejanje soustvarja stvarnost vseh in vsako dejanje ima posledico za svojega storilca. Kdor je v Jezusu prepoznal Kristusa, je spoznal tudi njegovo veliko usmiljenje in odpuščanje, kdor pa tega ni spoznal, ni spoznal svobode. Prepuščen je posledicam svojih dejanj in če so ta huda, toliko hujše bo njegovo življenje. Zato so Jezusove besede tukaj tako trde, gorje tistim, ki delajo hudo in ne poznajo usmiljenja.

Naslednja Jezusova misel v kontekstu ravnokar povedanega govori o tem, naj se njegovi učenci ne ukvarjajo toliko s sodbo nad drugimi, temveč naj se živo in odgovorno zavedajo tega, kar se dogaja v njih in po njih. Da bi privabil njihovo pozornost, ponovno uporablja šokanten jezik o tem, kako je bolje, da se ljudje pohabijo, kot da delajo zlo. Vsako zlo dejanje, ki prizadene drugega, potiska storilca v ogenj občutka krivde in krog posledic, iz katerih se zna zgoditi, če gre predaleč, da ne pride več ven. Ujetost v trpljenje, ki smo si ga ustvarili sami, je v Jezusovem jeziku označeno s podobo neugasljivega ognja v deželi mrtvih. Jezusov nauk je tisti, ki ljudi lahko potegne iz tega pekla, še bolje pa je, če tja sploh ne gremo, s svojo priliko poudarja Jezus. Skušajmo vse skupaj povzeti na kratko v izrekih, ki nam ju lahko posredujeta dve izmed življenjskih vodil:

- Bodi najprej zvest sebi in svoji veri in vedno spoštljiv do drugih, ne glede na njihovo prepričanje, vero in poreklo.

- Izogibaj se temu, da bi delal zlo, to bo namreč imelo v končno največje posledice zate, kajti Bog je vedno na strani žrtve.

RAZMISLI

Vzemi si čas in poglej, kakšna so tvoja stališča in tvoj odnos do tujcev, se pravi, ljudi, ki so drugačni kot ti. Posebej poglej na tiste, do katerih čutiš največ nestrpnosti.

Včasih do ljudi gojimo zamere in celo sovraštvo. Če jih zaznavaš v sebi, se zavedaj tega, da v prvi vrsti in najgloblje škodijo tebi. Prosi Jezusa, naj ti pokaže pot do svobode s tem, da posnemaš njegovo usmiljenje.

MOLITEV
Jezus, ti nas vsak čas kličeš v življenje, ki se preobraža po tvojem življenju in uči po tvojem nauku. V tebi najdem svoj blagoslov in v tebi zaživim pravičnost, ki presega moje predsodke. Naj se odpre moje srce za tujce in za moje sovražnike, da bosta po njem tvoja milost in pravičnost objela tudi njih.