VIDEO: Papež prvi dan obiska v Libanonu podpisal posinodalno apostolsko spodbudo za Bližnji vzhod
Cerkev po svetu | 14.09.2012, 23:01 Petra Stopar
Papež Benedikt XVI. je prispel v Libanon. V deželi ceder, kjer je v sicer muslimanski deželi veliko krščanskih skupnosti, so verniki svetega očeta navdušeno sprejeli. Po sprejemni slovesnosti na letališču v Bejrutu je odšel v Hariso. Tam je v grško-melkitski baziliki sv. Pavla opravil eno od osrednjih dejanj obiska, in sicer podpisal je posinodalno apostolsko spodbudo za Cerkev na Bližnjem vzhodu.
Sveti oče je podpis povezal z današnjim praznikom Povišanja sv. Križa. Tako kot je Bog cesarju Konstantinu pokazal križ in mu dejal „V tem znamenju boš zmagal“, tako se lahko Cerkve na Bližnjem vzhodu zanesejo na Gospodovo podporo, da bodo še bolj pričevale vero v Kristusa. "Cerkve na Bližnjem vzhodu, ne bojte se, kajti Gospod je resnično z vami vse dni do konca sveta! Ne bojte se, kajti vesoljna Cerkev vas spremlja s svojo človeško in duhovno bližino," je dejal.
Papež pred podpisom apostolske spodbude: Cerkve Bližnjega vzhoda, ne bojte se, saj je Gospod resnično z vami, do konca let!
V katedrali svetega Pavla je papež Benedikt XVI. najprej pozdravil škofe, patriarhe, člane sveta škofov za bližnjevzhodno sinodo, ortodoksne in muslimanske delegacije ter osebnosti iz sveta kulture in civilne družbe. Kot je dejal, je njihova prisotnost dokaz, da je dokument posinodalne spodbude pomemben za celoten Bližnji vzhod. Uvodoma je še opozoril, da podpis dokumenta sovpada z današnjim praznikom Povišanja sv. Križa, čez mesec dni pa bo Cerkev obeležila 170. obletnico milanskega edikta, s katerim je cesar Konstantin Veliki priznal sobivanje vseh verstev.
Nato se je papež ozrl na položaj Cerkve na Bližnjem vzhodu, s katerim se je vesoljna Cerkev seznanila že na sinodi leta 2010. Tako je lahko slišala obupane klice žena in mož, ki živijo v napetosti in negotovosti, hrepenijo po Kristusu, a jim je to hrepenenje pogosto prepovedano, opozarja papež. Posinodalna spodbuda pa jim bo po njegovih besedah pomagala sedanjost razumeti tako, da bodo v prihodnost gledali s Kristusovimi očmi. Zato je o namenu spodbude še povedal: „Spodbuda s svojo svetopisemsko in pastoralno usmeritvijo, s klicem k liturgični in katehetski prenovi ter spozivom k dialogu kaže pot do temeljne poklicanosti: slediti Jezusu tudi v težkih in bolečih okoliščinah, zaradi katerih lahko v skušnjavi pozabimo na svetost križa.“
Zato smo po papeževih besedah poklicani, da se veselimo zmage ljubezni nad sovraštvom, odpuščanja nad maščevanjem, služenja nad vladanjem, skromnosti nad ponosom ter zmage enotnosti nad delitvijo. Sveti oče je ob tem vse spodbudil, naj se ne bojijo zagovarjati resnico in čisto vero. Omenil pa je še en namen apostolskega dokumenta: „Spodbuja k odprtosti za pristen medverski dialog, ki temelji na veri v enega Boga, Stvarnika.“
Spodbuda prav tako stremi k očiščenju vere vsega, kar jo omalovažuje in kar lahko zamegli krasoto Kristusove luči. Zato je ob koncu nagovora papež znova opozoril na obljubo, ki jo je od Boga prejel Konstantin - „V tem znamenju boš zmagal!“: „Cerkve Bližnjega vzhoda, ne bojte se, saj je Gospod resnično z vami, do konca let! Ne bojte se, saj vam vesoljna Cerkev stoji ob strani ter vam zagotavlja človeško in duhovno bližino!“
V upanju, da so lahko dejavni glasniki vere, bo papež v nedeljo tudi izročil posinodalno spodbudo svojim bratom patriarhom, nadškofom, škofom, duhovnikom ter vernim možem in ženam. Ob sklepu nagovora je sveti oče podal svoj blagoslov in Boga prosil, naj narodom na Bližnjem vzhodu prinese mir, bratstvo in versko svobodo.
Papež ob prihodu v Libanon: Vaše veselje in vaše trpljenje, sta neprestano prisotna v moji molitvi
Na letališču so papeža poleg številnih vernikov pričakali libanonski predsednik Michel Suleiman s političnimi predstavniki, maronitski patriarh Béchara Boutros Raï s patriarhi in škofi ter predstavniki pravoslavnih, protestantov in muslimanov. Suleiman je v pozdravnem nagovoru spomnil na obisk papeža Janeza Pavla II. in vezi med Libanonom in Svetim sedežem. "Vi prinašate mir Boga, v katerega verujejo vsi narodi tega območja," je dejal. Ob tem je poudaril vzor sobivanja, ki ga Libanon predstavlja za celoten Bližnji vzhod.
Papež je v svojem nagovoru poudaril, da vez med Libanonom in Svetim sedežem utrjuje tudi kip sv. Marona, ki krasi baziliko sv. Petra. Zatem pa je spregovoril o namenu svojega obiska. Nocoj bo namreč podpisal posinodalno apostolsko spodbudo za Cerkev na Bližnjem vzhodu. Po njegovih besedah gre za pomemben cerkveni dogodek. Dokument namreč predstavlja smernice za prihodnost. Ob tem je izrazil svoje veselje, da se bo lahko v treh dneh bivanja v Libanonu srečal z različnimi katoliškimi skupnostmi in z njimi molil. „Njihova pristnost, njihov trud in njihovo pričevanje so dragocen prispevek, ki ga cenijo vsi državljani“, je poudaril sveti oče.
Potem, ko je pozdravil škofe in patriarhe, je nekaj besed namenil še pravoslavni skupnosti ter njihovim škofom in patriarhom, ki so ga prišli pozdravit na letališče. „Vaša prisotnost, dragi prijatelji, izraža spoštovanje in sodelovanje, ki ga želite širiti med vsemi.“ Zahvalil se jim je za njihov trud pri gradnji edinosti. „Lepo sobivanje med vami Libanonci mora vsemu Bližnjemu vzhodu in celotnemu svetu pokazati, da lahko v enem samem narodu obstaja sodelovanje v duhu bratske skupnosti med katoliškimi Cerkvami različnega obreda; s kristjani drugih cerkva in skupnosti ter spoštljivo sobivanje med kristjani in njihovimi brati drugih verstev“, je dejal papež. To ravnotežje pa je po njegovih besedah zelo občutljivo. Kaj hitro se lahko pod pritiski in napetostmi zlomi. Prav v teh trenutkih se je treba po besedah svetega očeta umiriti in dokazati modrost. „Pred strastmi mora prevladati razum, da bi spodbujali skupno dobro“, je dejal papež. Prav za slednjo je prosil Boga.
To sobivanje pa bo po njegovih besedah uspešno le, če bo Bog pomemben v življenju vsakega posameznika. On namreč želi, da bi bili vsi ljudje bratje. Bratstvo pa ni le človeško delo, ampak predvsem božji dar, je poudaril.
Ob sklepu je povedal, da v Libanon prihaja kot romar miru, kot Božji prijatelj in prijatelj ljudi. „Salami-O Tikum – Svoj mir vam dam, pravi Kristus. Preko vaše dežele pa prihajam tudi k vsem drugim prebivalcem Bližnjega vzhoda", je dodal sveti oče. „Vaše veselje in vaše trpljenje, sta neprestano prisotna v moji molitvi." Svoj nagovor pa je v arabščini takole sklenil: „Naj vas Bog vse blagoslovi.“
Papež na letalu pozval k prekinitvi prodaje orožja
Novinarska vprašanja so se po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan nanašala na verski fundamentalizem, arabsko pomlad, izseljevanje kristjanov iz dežel Bližnjega vzhoda in tudi možnost odpovedi potovanja zaradi konfliktov in nasilja na Bližnjem vzhodu.
Glede slednjega je Benedikt XVI. dejal, da mu odpovedi potovanja v Libanon ni nikoli nihče svetoval in o tem niti ni razmišljal. Kadar razmere postanejo še bolj zapletene, je še bolj pomembno izkazati znamenje bratstva, spodbude in solidarnosti, je dejal papež in dodal, da je cilj njegovega potovanja povabiti k dialogu in miru ter skupaj nadaljevati v iskanju rešitve problemov.
Na vprašanje, kako lahko katoliška Cerkev, glede na naraščanje fundamentalizma v svetu, prispeva k dialogu z islamom, je papež dejal, da je fundamentalizem vedno ponaredek religije in nasproten njenemu smislu. Religija namreč vabi k širjenju Božjega miru v svetu. Drug drugega moramo spoštovati, je zatrdil papež in izpostavil, da mora biti temeljno sporočilo religije nasprotno nasilju.
Glede arabske pomladi je Benedikt XVI. povedal, da je sama po sebi pozitivna stvar: želja po večji demokraciji, svobodi, sodelovanju in obnovljeni arabski identiteti. Obstaja pa nevarnost, da krik po svobodi pozabi temeljno razsežnost svobode in to je strpnost do drugega. Po papeževih besedah si je treba prizadevati, da bi želja po svobodi šla v pravo smer resnične svobode in se ne bi pozabilo strpnosti, sprave in temeljnih elementov svobode.
Na vprašanje, kako se Cerkev namerava odzvati na izseljevanje kristjanov iz bližnjevzhodnih držav, je Benedikt XVI. pristavil, da poleg kristjanov bežijo tudi muslimani. Sicer pa bi po njegovem prepričanju bila glavna pomoč v zaustavitvi vojne in nasilja, kar je tudi razlog izseljevanja. Treba je širiti sporočilo miru, pojasniti, da vojna ne rešuje problemov, ter okrepiti moč miru. Pri tem je papež poudaril pomembno vlogo novinarjev, izpostavil pa je tudi zaustavitev uvažanja orožja.
O tem, kaj so konkretni koraki Cerkve in katoličanov na Zahodu za podporo bratov na Bližnjem vzhodu, je papež dejal, da je treba vplivati na politično mnenje. Politike moramo povabiti, da se zares zavzamejo, na vso moč in z vsemi možnostmi, in ustvarjalno delajo za mir in proti nasilju, je dejal. Izpostavil je še vlogo karitativnih organizacij in materialne pomoči.
Na 24. potovanju izven Italije in četrtem na Bližnjem Vzhodu (po Turčiji, Sveti deželi in Cipru) bo papež Benedikt XVI. okrepil in izpostavil pomen medverskega dialoga in medsebojnega spoštovanja. Libanonska vlada je kot dobrodošlico visokemu gostu letošnji 15. september razglasila za državni praznik.
