Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Gregor Virant DL (foto: Izidor Šček)
Gregor Virant DL

Za referendumske spremembe potrebni le še glasovi NSi

Politika Petra Stopar

Skupina 50 poslancev je v parlamentarno proceduro vložila predlog ustavnih sprememb s področja referendumske ureditve. Predsednik Državnega zbora Gregor Virant ocenjuje, da bi s kompromisom z NSi lahko dosegli ustavno večino, potrebno za sprejem ustavnih sprememb. Te bi bile lahko pod streho do konca leta.

Predlog sprememb referendumske ureditve zaostruje pogoje za razpis referenduma tako, da poslancem jemlje možnost podajanja zahteve za razpis, med drugim pa za veljavnost referendumske odločitve uvaja 35-odstoten kvorum.

Kot je v izjavi za javnost pojasnil Gregor Virant, so podpise pod ta ustavni predlog prispevali vsi poslanci DL-a, SD-ja, SLS-a in DeSUS-a, poleg njih pa še poslanca narodnih manjšin, samostojni poslanec Ivan Vogrin in 20 poslancev SDS-a. Razlog, da predloga niso podpisali vsi poslanci SDS-a, je po Virantovih informacijah bolj tehnične narave, saj niso bili vsi navzoči na seji poslanske skupine. „Smo zelo blizu ustavne večine 60 poslanskih glasov, saj manjkajo le še glasovi NSi, ki pa lahko pridobimo, če bomo našli kompromis glede pogoja za začetek postopka za razpis referenduma. Predlog NSi je 10.000 overjenih podpisov v tednu dni. O tem predlogu se usklajevanje opravilo naslednjo sredo, in računam, da bomo tudi že prišli do neke dogovorjene rešitve,“ pojasnjuje Virant.

Medtem pa se je poslanska skupina PS od tega projekta distancirala, še dodaja. Iz PS-a sicer prihajajo tudi informacije, da bi na koncu utegnili podpreti predlog, a ker PS ne želi biti del tega partnerstva za ustavne spremembe, gredo najprej na glasove NSi-ja, je še pojasnil predsednik Državnega zbora.

Glede pomislekov, da je spreminjanje ustave s področja referenduma v tem trenutku namenjeno preprečitvi morebitnih referendumov o reformnih ukrepih pa Virant poudarja, da so vsebinski razlogi za ustavne spremembe neodvisni od tega, kar se trenutno dogaja. „Izkušnje z referendumi pač kažejo, da so se zlorabljali za politično obračunavanje, za rušenje reform in da so se uporabljali za mnoge nepomembne zakone. To želimo spremeniti.“ Virant napoveduje, da bi lahko ustavne spremembe sprejeli najpozneje decembra.

Politika

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica