Rojaki so se veselili s p. Cirilom

| 24.08.2012, 06:24 Matjaž Merljak

Približuje se konec meseca avgusta, s tem pa konec še enega letnega časa - zime na našem koncu poloble. Letos se res nimamo kaj hvaliti z vremenom, po drugi strani pa le biti nad vse zadovoljni glede teh mrkih in mokrih dni, saj nam bodo še kako prišli prav v času poletja in vročega sonca.

Občine krajev blizu gozdov in parkov že v naprej opozarjajo, da se je v tem času ponovno zaraslo odvečno grmičevje in bo treba še posebno dobro poskrbeti, da se že zdaj prične čistiti in odvečno travo in smeti sproti zažigati na to pripravljenih prostorih. Kadar bo pritisnila vročina, bo očitno za to delo takrat prepozno.

Od preteklega petka, natančno v enem tednu se je iz bližnjega vzhoda v Avstralijo s šestimi ladjami pripeljalo 265 ilegalnih imigrantov. Prihajajo vsak dan, dan za dnem, država do sedaj ne ukrepa nič. Minister za imigracijo g. Bowen je zatrdil v dnevnih časopisih, da bodo ta problem po vsej verjetnosti rešili še v tem tednu. Veliko se govori tudi o ladjah, katere se med potjo ali zaradi slabih vremenskih razmer ali slabih čolnov potopijo preden priplovejo do avstralskih voda in do Christmas otoka. Od kar se je naval na Avstralijo pričel pred petimi leti, je število naraslo na 27 tisoč in več. Ti ljudje na ladjah nimajo nikakršnih osebnih dokumentov, nihče ne ve od kot sploh so. Kampi, kjer te ilegalce za silo sprejemajo, so prenatrpani v vseh pogledih neprimerno pripravljeni in opremljeni. Poleg vseh teh pa prihaja v Avstralijo še na tisoče imigrantov po normalni poti. Kam bo vse to pripeljalo, se sprašujemo tudi mi. Situacija postaja iz dneva v dan vse bolj resna in zaskrbljujoča. Prav v tem tednu bodo v avstralski vladi z ministrsko predsednico Julijo Gillard obravnavali, kako in na kakšen način ustaviti ta izsiljen dotok ilegalcev v Avstralijo.

Vsak dan poslušamo preko radijskih valov in TV sprejemnikov o podjetjih, starih avstralskih podjetij, katera delujejo že vse od začetka prejšnjega stoletja pa vse do danes. Velik strah se je začel prav v avtomobilski industriji, tovarni Ford in Holden, ki sta obe stari avstralski firmi, verjetno tudi njima ne bo prizanešeno. Vrata obeh se bodo počasi pričela zapirati, prodaja evropskih avtomobilskih znamk BMW in Mercedezov tudi upada. Uvoz novih, za današnjo uporabo cenejših avtomobilov, prihaja prav iz vzhoda, ki pa narašča. V tem pogledu se tudi nam nič kaj dobrega ne obeta.

Infrastruktura samega mesta Melbourne se pa neverjetno razvija. Kaj nam vse to pomeni? Zrasla so popolnoma nova naselja, nove občine. Že tudi do 50 km in več izven predmestja Melbourne, glavne ceste, ki se sproti obnavljajo in gradijo, pa tega ne zmorejo. Kopičijo se ogromni zastoji posebno v jutranjih in kasneje v popoldanskih urah, enako je tudi z železniškim prometom. Ne pozabimo, da je Melbourne do sedaj že skoraj 4 in pol milijonsko mesto in še vedno raste. Mi smo se privadili temu načinu življenja, nam je še vedno lepo in prijetno, nekateri se selijo na toplejše kraje - Queensland, drugi drugam. Kako smo rekli v starih časih: Kje so tvoje korenine: “moje korenine so v Sloveniji, mojih otrok in vnukov bodo ostale pa v Melbournu Viktoriji”! Mlb že drugič zapored najbolj priljubljeno mesto v svetu - med 140-imi mesti.

 

Ker pa smo že pri koreninah, je omembe vredno, da slovenska skupnost v Avstraliji postaja z vsemi temi leti sicer starejša, moči popuščajo, zanimanja o prihodnosti pa naravno zamirajo. Očividno se to pozna že nekaj let po slovenskih društvih. Vsako leto je težje pri izbiri društvenih voditeljev in pa dela, ki ga nikoli ne zmanjka. Zelo kmalu bo treba poskrbeti za oddajo naših žuljev v kakšne druge namene. Mladi, ki so ravno zdaj v zrelih letih ne vidijo bodočnosti v klubih, niti na kraj pameti jim ne pade, da bi kdorkoli od njih delal za ljubezen do klubov, ki so bili zgrajeni z ljubeznijo prav za njih in njihove otroke. Vse bo počasi usahnilo-zamrlo, morda celo do tretje ali še četrte generacije, tako kot je v Ameriki in Kanadi. Upajmo na bodočnost!

Z veseljem smo se pripravljali ponovnega srečanja s patrom Cirilom Božičem na 5. avgusta, v nabito polni cerkvici sv. bratov Cirila in Metoda v Kew-ju pri deseti sveti maši. Najprvo smo pred oltarjem z bučnim aplavzom nagradili patra Cirila, zatem je moški pevski zbor ”Planika” v ta namen zapel pesem Slovenec sem, pred mikrofon je stopil g. Stanko Prosenak, predsednik odbora zaupnikov Doma matere Romane in član pastoralnega sveta, in patru Cirilu Božiču čestital v imenu celotne skupnosti za visoko priznanje - Red za zasluge, ki ga je prejel od predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka, 12. julija 2012. Čestitke so prihajale od vse povsod, tudi od društvenih voditeljev in njih članov.

Pater Ciril se je vsem še posebno zahvalil, da je to priznanje sprejel samo pod pogojem, da gre slovenski skupnosti. Sam delujem že 22 let v Avstraliji, brez vse dediščine bratov frančiškanov in tolikerih naših rojakov to ne bi bilo mogoče. Lahko bi rekel, da so nadure slovenskih rojakov tiste, ki so zgradile slovenske domove v Avstraliji, slovensko cerkev in ohranjajo preko šol, preko kulturnih programov, z voljo in veseljem našo dediščino. Tako ohranjamo tisto, kar je zapisal Ivan Cankar: “V en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse - mati, domovina, Bog”.

In tako kot kristjan in katoliški duhovnik skušam to prav v duhu tega evangeljskega načela - in če lahko rečem, tako rekoč Cankarjevega načela - uresničevati skupaj z mojimi rojaki, zato delim to odlikovanje skupaj z njimi in bom povedal, da je to tudi odlikovanje vseh tistih, ki se že skozi desetletja trudijo, da slovenska beseda ter slovenska kultura in zavest v tej daljni deželi Avstraliji vendarle ostanejo še žive, živahne in močne, da se povezujemo z domovino”.

Gospod predsednik, še enkrat hvala za to priznanje, RED ZA ZASLUGE, ki ga bom, kot sem dejal, podelil skupaj z mojimi avstralskoslovenskimi rojaki, ki domovino nosimo v svojem srcu”……