Boštjan M. Turk o predsedniški tekmi
Politika | 20.08.2012, 15:54 Petra Stopar
Predsedniška tekma pred volitvami 11. novembra se je začela. Za komentar o aktualnem dogajanju smo povprašali publicista dr. Boštjana M. Turka, ki je kritičen do medijskega favoriziranja dveh predsedniških kandidatov. Prepričan je, da bi moral novi predsednik poosebljati vrednote slovenske osamosvojitve in ki bo govoril o modernosti slovenske države. Odlikovanje Tomaža Ertla „ni dokazovanje modernosti slovenske države“, pravi publicist.
Turku se zdi presenetljivo in nenavadno predvsem to, da imamo enega samega kandidata, ki se v svojem nastopanju sklicuje na izvor slovenske demokratične misli, vrednote slovenske pomladi in tisto, kar je Slovenijo kot republiko uresničilo. „Nato pa je tu od medijev favorizirani kandidat Danilo Türk“, ki je bil po publicistovem mnenju v svojih nastopih bolj 'kučanovski' od Kučana. „Taka trda roka, s katero je peljal ideologijo v tem mandatu – tega niti pri Kučanu nismo pravzaprav videli. Izjave o drugorazrednosti pobojev, odlikovanje Tomaža Ertla, potem bistven prispevek k vrnitvi v komunizem slovenske republike, so neke stvari, ki so absolutno nesprejemljive za širši standard in za 21. stoletje.“
Po drugi strani, pravi Turk, imamo Boruta Pahorja, „človeka, ki je Slovenijo dobesedno uničil in napravil za deset milijard evrov veliko luknjo samo v dolgovih, in ta človek zdaj po živalskih zavetiščih, po obratih, po cestah pridobiva volivce,“ kar se zdi Turku popolnoma nesprejemljivo, ampak ima podporo širših medijev. Temeljni namen tranzicijske levice oz. akterjev iz ozadja pa je, da v drugi krog prideta tako Türk kot Pahor, „na vsak način pa želijo preprečiti, da bi prišel v drugi krog Milan Zver“.
Publicist poudarja, da moramo biti kritični, in ločiti zrno od plev še posebej pri tako občutljivi temi kot so predsedniške volitve. Največji problem pa je vprašanje, koliko bo kampanja vsebinska v času, v katerem smo, pravi publicist. „Ko je država gospodarsko ogrožena, bi pričakovali predvsem, da predsednik nudi neke odgovore na gospodarska vprašanja, stanja republike v Evropi, na monetarna vprašanja in to. Gre pa v bistvu pri teh dveh glavnih favoriziranih kandidatih zgolj za neke retorične bravure, brez vsebine.“
Kot dodaja, bi moral novi predsednik poosebljati vrednote slovenske pomladi in demokratična načela, saj je danes tega premalo, Slovenci pa postajamo narod brez korenin: „Se pravi, predsednik, ki bo znal Slovenijo potegniti v druge vode, ki bo nehal s temi stalnimi ideološkimi diskurzi, ki bo govoril o modernosti slovenske države. Odlikovanje Tomaža Ertla pač ni dokazovanje modernosti slovenske države. Potrebujemo mladega človeka, neobremenjenega, z bistvenimi izkušnjami naše identitete, ki gredo skozi vso zgodovino in se potem sumirajo v najvišjem hipu naše državnosti, leta 1991, 1992. Te silnice, ta razmišljanja sploh niso v javnem prostoru zastopana.“
Na vprašanje, kako lahko Zver volivce še prepriča, pa je odgovoril, da ne sme pozabiti, kateremu izročilu je zavezan, saj da je pomladni volilni bazen tako močan, da če bo to dosledno izražal, bo prišel v drugi krog. „Pa predvsem mora ves čas opozarjati, da je drugačen, da je njegova kandidatura resna, on sam pa je drugačen od svojih dveh protikandidatov v temeljnih stvareh, prav v tistih stvareh, ki zadevajo usodo republike in njeno identiteto.“
Med devetimi doslej napovedanimi kandidati za predsednika države jih bo večina kandidirala s podpisom volivk in volivcev. Ti lahko svoj podpis podpore kandidatom oddajo na upravnih enotah, ne glede na kraj stalnega prebivališča, pri čemer lahko vsak odda podpis le enkrat. Skrajni rok za zbiranje podpisov in obenem za vložitev kandidature je 17. oktober.
Za Milana Zvera, ki bo kandidiral s podporo svoje stranke SDS in NSi, se še ne ve, ali bo zbiral tudi podpise volivcev, ki bi jih v tem primeru potreboval zgolj 3000. Bodo pa zgolj podporo volivcev iskali Danilo Türk, Monika Malešič, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha, Dušan Egidij Kubot – Totislo in Artur Štern. Za kandidaturo vsak potrebuje 5000 podpisov. Medtem bo tudi Borutu Pahorju, ki kandidira s podporo svoje stranke SD, zadostovalo že 3000 podpisov volivcev in volivk.
