KGZS: Posledice suše mejijo na naravno nesrečo
Slovenija | 16.08.2012, 18:20
Na območju Vipavske doline ni deževalo že dva meseca, tudi spomladanske in zimske padavine so bile dokaj borne, posledice suše pa se bodo čutile tudi prihodnje leto. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) Cvetko Zupančič je ob tem pozval k solidarnostni pomoči med pridelovalci in izpostavil, da posledice suše mejijo na naravno nesrečo.
Začeli so z zbiranjem podatkov, kje v Sloveniji je bilo pripravljene več krme za živali od tamkajšnjih potreb, da bi z viškom lahko pomagali tam kjer je suša najbolj prizadela kmete. "Vendar bo težko, saj suša v letošnjem letu ne prizanaša nobenemu delu Slovenije in zato že meji na naravno nesrečo," je še dejal Zupančič.
Na območju Vipavske doline ni deževalo že dva meseca, tudi spomladanske in zimske padavine so bile dokaj borne, je na današnji novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) Nova Gorica povedal predsednik Franc Vodopivec. Za zagotavljanje pridelave hrane bi nujno potrebovali kakovostno namakanje tudi v zgornjem delu Vipavske doline.
Po Vodopivčevih besedah pa tudi v zadrževalniku Vogršček ni več veliko vode. Potreben je temeljitega popravila, projekti so pripravljeni, nekje bo potrebno dobiti tudi denar za sanacijo nujno potrebnega vodnega vira za namakanje.
"Lahko smo zadovoljni, da imamo vsaj nek vodni vir, iz katerega lahko zalivamo naše sadovnjake in polja. Vendar bi morali poskrbeti za boljšega upravljalca namakalnega sistema, da bo voda iz Vogrščka tudi kvalitetna in koristno uporabljena," je povedal Vodopivec. Trenutno imajo namreč kmetovalci, ki uporabljajo namakalni sistem v spodnjem delu Vipavske doline zaradi nizkega vodostaja velike težave s kalno in premrzlo vodo za zalivanje.
Za nemoteno pridelavo hrane bi morali namakalni sistem urediti tudi v zgornjem delu Vipavske doline, pa je prepričan podpredsednik KGZ Nova Gorica Radovan Štor. Suša je namreč najbolj prizadela pridelovalce na Ajdovskem in Vipavskem, k temu je zaradi velikega izsuševanja pripomogla tudi burja.
Na KGZ Nova Gorica ocenjujejo, da bo zaradi suše največji izpad na koruzi, sadju, vrtninah in travinju. Prizadetih je namreč kar 40.400 hektarov travnih površin. Marsikje zato niso opravili niti drugega odkosa trave, zato bo v jesenskih mesecih primanjkovalo krme za živino. Na Tolminskem zaradi pomanjkanja paše zato že razmišljajo o skrajšanju pašne sezone po okoliških planinah, krmo za živali pa bodo morali dokupiti.
Najhuje se bo suša poznala pri letošnji letini koruze. Te skorajda ni, kmetje so jo začeli predčasno silirati in tako poskušajo rešiti vsaj to, kar se rešiti še da. Če ne bo dežja bodo prizadeti tudi vinogradi, kjer se bliža začetek trgatve, in sadovnjaki, kjer so zaradi suše začela odmirati tudi že sadna drevesa.
"Tudi v prihodnje ne bo nič bolje, saj zaradi suše pridelovalci ne morejo posejati novih pridelkov oziroma poskrbeti za sadovnjake po pobrani letošnji letini. Zato se bo letošnja naravna nesreča, ki je verjetno že presegla mejo za državno pomoč, zagotovo poznala tudi v prihodnji letini," je prepričan direktor KGZ Nova Gorica Branimir Radikon.
