Romanja k Marijinim cerkvam imajo pri nas dolgo tradicijo, priljubljena so tudi danes
Slovenija | 13.08.2012, 14:18
Med številnimi cerkvami in kapelami, posejanimi po slovenskih naseljih in gričih, so mnoge posvečene Mariji. Med njimi je veliko znanih romarskih središč, kamor bodo verniki poromali tudi v prihodnjih dneh, ko katoličani obeležujejo največji Marijin praznik. Romanja imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, njihova priljubljenost pa tudi danes ne upada.
Slovenija po številu cerkva na prebivalca sodi v sam vrh lestvice, kjer so sicer tudi Avstrija, nemška dežela Bavarska, Hrvaška, Italija in Španija. Poleg mnogih kapel jih je od okoli 2400 cerkva pri nas približno 330 posvečenih Mariji, je za STA dejal urednik tednika Družina Franci Petrič.
Med najstarejša slovenska svetišča sodi Blejski otok, podatki o njem segajo v 8. stoletje, Lesce pa se ponašajo z listino iz 11. stoletja, ki pripoveduje o tamkajšnji takrat leseni Marijini cerkvi. Eno najstarejših svetišč so tudi Svete gore ob Sotli, ki so že od nekdaj povezovale slovenski in hrvaški narod v izpovedovanju iste vere.
Prvo slovensko svetišče je bilo sicer postavljeno izven današnjih državnih meja - na Gosposvetskem polju na avstrijskem Koroškem. Tako kot k tamkajšnji Gospe Sveti pa so naši predniki romali tudi k Marijini cerkvi v danes italijanski Oglej. Slovenci smo še danes znani kot romarski narod, navezan na Marijo, očitno je našemu narodu Marija blizu kot mati in žena, pojasnjuje Petrič.
Zadnjih 200 let pa so med najbolj priljubljenimi romarskimi kraji Brezje, ki so bile leta 2000 razglašene za slovensko narodno svetišče. Romanja tja so se sicer po Petričevih besedah začela že v prvi polovici 19. stoletja, najbolj pa so se razmahnila v času narodnega zavedanja ter okoli obeh svetovnih vojn. Na Brezjah, ki jih letno obišče 400.000 ljudi, je med najbolj obiskanimi vsakoletno junijsko romanje bolnikov in invalidov, množica vernikov pa jih obišče tudi na praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren.
Ob letošnjem prazniku, ki bo v sredo, bo še posebej slovesno v Strunjanu, kjer obeležujejo 500 let Marijinega prikazanja dvema čuvajema vinogradov. Na predvečer bodo pripravili tradicionalno romanje z barkami.
Sicer pa ima vsaka od slovenskih škofij svoje Marijino svetišče. V mariborski nadškofiji je to Ptujska Gora, v koprski škofijo pa Sveta Gora. Murskosoboški verniki pogosto romajo v Turnišče, celjski v Petrovče, novomeški pa v Zaplaz.
Na slovenskem narodnem ozemlju so svetišča nastajala tudi glede na duhovne tokove v Cerkvi, pojasnjuje Petrič. Ko je med verniki postalo popularno romarsko središče Lurd, so želeli nekaj tamkajšnjega okolja prenesti k nam, zato so pozidali nekaj cerkva, posvečenih lurški Mariji. Med njimi je tudi ena naših največjih - bazilika v Brestanici.
Skozi vse leto romarje privablja tudi svetišče na Kureščku v okolici Ljubljane, med Ljubljančani pa je zelo priljubljen tudi Rakovnik. Za zelo staro in priljubljeno romarsko pot velja Nova Štifta pri Gornjem Gradu, v koprski škofiji pa ena največjih cerkva stoji v Logu pri Vipavi.
Število romarjev pri nas dandanes po Petričevih besedah ne upada, saj v današnjem času romarjem pot olajšujeta boljša mobilnost in dostopnost središč, do večine se da priti z avtom. Izjeme so nekatera svetišča v gorskem svetu, med katerimi je tudi kapela Marije Snežne na Kredarici, ki je naše najvišje ležeče svetišče. Kljub temu se nekateri romarji odločijo za pešačenje ali kolesarjenje tudi do nekaterih drugih romarskih središč.
Med Marijinimi cerkvami pa jih je največ, okoli 85, posvečenih ravno Marijinemu vnebovzetju. V teh cerkvah, ki so praviloma tudi zelo stare, bo ob prihajajočem prazniku, ki je tudi dela prost dan, še posebej slovesno. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik, ni pa nujno, da v neko Marijino svetišče na ta dan pride tudi največ ljudi, saj ljudje po svojih krajevnih navadah in tradicijah romajo ob različnih priložnostih, pojasnjuje Petrič.
Versko prakso romanj je sicer po njegovih besedah narekoval tudi ritem življenja naših prednikov, ki so kot kmečki narod živeli v agrarni kulturi. "Romarska sezona" je bila tako ravno v času od velikega do malega šmarna (praznik Marijinega rojstva v začetku septembra), ko so končali z žetvijo in preden so pobirali ostale pridelke.
Kot pojasnjuje Petrič, imajo romanja dolgo tradicijo. Ljudje po njegovih besedah romajo zato, da pridejo v stik s svetim, saj so romarski kraji nastali tam, kjer se je zgodilo nekaj nenavadnega, kar se ne da razložiti s človeškimi oziroma naravnimi zakonitostmi.
Na romanjih pa gre predvsem za notranja spreobrnjenja, verniki si tako "napolnimo svoje baterije, da zmoremo nositi križe vsakdanjega življenja", pravi Petrič. Sicer pa so, kot pojasnjuje, romanja znana vsem verstvom, saj je iskanje stika s svetim skupno vsem religijam. Tako, denimo, islam pozna romanje v Meko, Jeruzalem in druge kraje, hindujci v Indiji pa pogosto romajo k reki Ganges.
Romarski kraji pa pogosto prinašajo tudi priložnost za turizem v okolici. Za vzdrževanje cerkva in kapel pri nas sicer skrbijo verske skupnosti, nekoliko pa jim pri tem na pomoč priskoči tudi država. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je nekdanje kulturno ministrstvo v letu 2011 za obnovo sakralne dediščine namenilo dober milijon evrov. Slabih 60 odstotkov slovenskih cerkva je sicer tudi razglašenih za kulturni spomenik.
