V vladnem načrtu 269 ukrepov razbremenitve nekaterih obveznosti

Slovenija | 12.08.2012, 16:40

V gospodarstvu in občinah kljub dejavnostim za odpravo tako imenovanih administrativnih ovir in zakonodajnih bremen v zadnjih letih ugotavljajo, da so na nekaterih področjih še vedno preobremenjeni z različnimi obveznostmi. Od vlade pričakujejo, da bo v prihodnje nekatere teh obremenitev zmanjšala. Načrt je vlada že začrtala.

V začetku julija je namreč vlada sprejela prenovljeni akcijski program za odpravo administrativnih ovir in znižanje zakonodajnih bremen za obdobje 2012-2013. Vanj je poleg še nerealiziranih ukrepov iz lanskega leta vključila tudi zaveze iz koalicijske pogodbe. Skupno tako prenovljeni akcijski program vključuje 269 ukrepov, od katerih jih je 136 nerealiziranih iz lanskega leta, 133 pa je dodatnih ukrepov po posameznih področjih. Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo so pojasnili, da je načrtovana tudi ustanovitev medresorske delovne skupine za področje priprave boljših predpisov in odpravo administrativnih ovir, ki naj bi jo vodil minister.

V prenovljenem programu je po navedbah ministrstva za pravosodje in javno upravo največji poudarek namenjen procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšem delovno-pravnem področju, koheziji (črpanje evropskih sredstev), področju financ (davki in trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila).

GZS največje ovire vidi na področju okoljske in prostorske zakonodaje ter delovnih razmerij

Prav ovire s področja okoljske in prostorske zakonodaje ter tiste, na področju delovnih razmerij, kot trenutno največjo težavo izpostavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije. Kot so pojasnili, predvsem tu postopki trajajo predolgo, prav tako ni razumevanja določenih uradnikov za težave podjetij in za to, kaj finančno pomeni nekajletno čakanje na razna dovoljenja. Ocenjujejo pa, da je v zadnjih letih prišlo do izboljšanja. Največji napredek je bil po njihovem prehod na elektronsko poslovanje podjetij z državo, predvsem na področju ustanavljanja podjetij, ter določene razbremenitve na področju davkov. Podpirajo tudi nadaljnjo informatizacijo državnega aparata, saj bi država s tem lahko postala učinkovitejša. Ker je ministrstvo za javno upravo in pravosodje že naredilo pregled po ključnih zakonskih obveznostih in opredelilo, kje bi bilo mogoče še dodatno razbremeniti gospodarstvo, pričakujejo, da bo zakonodajalec te usmeritve upošteval in jih čim prej vnesel v novo zakonodajo.

Za mikro in mala podjetja neprestano spreminjanje zakonodaje zahtevno in obremenjujoče

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo, da je neprestano spreminjanje zakonodaje predvsem za mikro in mala podjetja zelo zahtevno in tudi obremenjujoče. Samostojni podjetnik ne more slediti vsem spremembam in jih pri svojem delu tudi dosledno spoštovati, česar bi se pri sprejemanju zakonodaje morali bolj zavedati. Kot še pravijo, je bilo v zadnjih letih veliko zakonov in ostalih aktov sprejetih brez sodelovanja zainteresirane javnosti. V nekaterih primerih je namesto do odprave starih prišlo do uvedbe novih ovir. Pri tem omenjajo zakonodajo s področja varstva okolja z intenzivnim uveljavljanjem okoljskih dajatev od leta 2006 dalje. Kot primere, ko na področju varstva okolja prihaja do dodatnih administrativnih bremen, na obrtno-podjetniški zbornici med drugim navajajo še postopke pridobivanja raznih dovoljenj za obdelavo odpadkov, okoljevarstvenih dovoljenj, vodenje evidenc o nastalih odpadkih in letno poročanje o nastalih odpadkih.

Tudi zakon o varnosti in zdravju pri delu po njihovi oceni kljub izboljšavam še naprej ostaja prezahteven za male delodajalce. Po njihovem je prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb na področju varnosti in zdravja pri delu - manj obveznosti za samozaposlene osebe in manj evidenc za delodajalce. Med pozitivnimi premiki pri odpravi administrativnih ovir omenjajo tudi uvedbo projekta Vem (vse na enem mestu), odpravo dvojnega oddajanja obrazcev na na Ajpes in Durs, poenostavitev sistema plačevanja davkov in ostalih obveznih dajatev ter odpravo poročanja o nameri sklenitve avtorske ali podjemne pogodbe.

Občine opozarjajo na prenormiranost predšolske vzgoje

V Skupnosti občin Slovenije ugotavljajo, da je bil v preteklosti cilj države pri zmanjševanju administrativnih ovir predvsem zmanjšati te za prebivalstvo, "tudi za ceno večanja birokratskih opravil za zaposlene v organih lokalnih skupnosti". Večinoma ocenjujejo, da skoraj vsaka zakonodajna sprememba povzroči dodatna opravila in obremenitve, četudi so lahko nameni boljši. Kot pozitiven primer omenjajo zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, predvsem vzpostavljene in medsebojno povezane baze podatkov.

Še posebej prenormirano je po oceni občin tudi področje urejanje prostora in graditve objektov ter področje predšolske vzgoje. Pri slednji je, navajajo, "vsak korak, vsak postopek, vsako še tako majhno dejanje opredeljeno v kakšnem podzakonskem predpisu". Zato bi morala biti po prepričanju skupnosti občin ena od ključnih nalog zdajšnje vlade predvsem zmanjšanje normiranosti vseh področij ter poenostavitev postopkov, in sicer tako, da bi ob prožnosti in odprtosti sistemov ohranili ustrezne varovalke.

Nekaj ukrepov iz vladnega programa

Med izboljšavami, ki jih vlada napoveduje v tokratnem akcijskem programu, je povezovanje evidenc zemljiške knjige, zemljiškega katastra in katastra stavb, kar naj bi omogočilo dostop do podatkov iz omenjenih evidenc po načelu vse na enem mestu. Združevanje zemljiške knjige in katastra je načrtovano v dveh stopnjah. V prvi, ki naj bi bila predvidoma končana do konca tega leta, bo uporabnikom omogočen vpogled in izpisovanje iz evidenc, kot da gre za enotno evidenco.

Nekatere enostavnejše overitve podpisov naj bi v prihodnje opravljali na upravnih enotah in zanje tako ne bi bilo treba k notarjem, kar bo za stranke cenovno ugodnejše. Občine naj bi še posebej razveselile spremembe v postopku priprave občinskih prostorskih načrtov, s katerimi bi se postopki skrajšali. Nekatere rešitve s področja urejanja prostora so že bile sprejete na zadnji seji državnega zbora, prav tako je bila z namenom racionalizacije administrativnih postopkov in izboljšav sprejeta novela zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Vlada želi tudi uvesti pavšalno ugotavljanje osnove za davek na dodano vrednost in povišati prag za oprostitev obračunavanja tega davka za male davčne zavezance iz 25.000 na 50.000 evrov. Za zdaj pa še ni predvidena uresničitev koalicijske zaveze o osebni izkaznici kot univerzalnem dokumentu. Razlog za to so po navedbah notranjega ministrstva veliki finančni stroški, ki bi jih imeli država in državljani.