Danes obeležujemo vseevropski dan spomina na žrtve totalitarizmov

Slovenija | 23.08.2012, 00:30

V Sloveniji in v Evropi danes zaznamujemo vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Evropski parlament je namreč aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta, ko je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov, za dan spomina na žrtve totalitarizmov. Letos prvič ta dan zaznamujemo tudi na državni ravni, saj je vlada 23. avgust razglasila kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Evropski parlament je s sprejetjem resolucije med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi. V resoluciji so poudarili, da je treba priznati, da ima holokavst med temi zločini posebno mesto.

Osrednja slovesnost ob tem dnevu bo 27. avgusta v Uršulinskem samostanu v Kamniku. Na letošnji slovesnosti se bodo spomnili vseh žrtev totalitarizmov, pri čemer bomo posebej izpostavili prisilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško vojsko. Organizatorji dogodka so Študijski center za narodno spravo, Občina Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem.

V nadaljevanju skušamo spomniti, kako smo ta dan v Sloveniji zaznamovali v preteklih letih. Dogodke je večinoma organiziral Študijski center za narodno spravo, država pa pri tem ni sodelovala.

Na slovesnosti na Ptuju leta 2011 o nujnosti ohranjanja spomina na žrtve totalitarnih režimov

Študijski center za narodno spravo je leta 2011 na Ptuju pripravil že tretjo spominsko slovesnost ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj, ki je menil, da je spomin na grozote 20. stoletja treba sprejeti kot neločljiv del naše dediščine in etični opomin, ne pa ga potiskati v pozabo.

Kritičen je bil predvsem do neustreznega ohranjanja spomina na povojne poboje. Pozivi, da je treba te dogodke prepustiti zgodovini in se raje posvetiti sedanjosti, so po besedah dr. Trontlja v nasprotju z zdravo človeško empatijo, ki je podlaga socialno čuteče družbe. Takšni pozivi po njegovih ocenah pogosto mejijo na sovražni govor, ki vodi do novih skrajnosti in nasilja. „Ne smemo še enkrat pasti na izpitu človeške solidarnosti in se predati brezbrižnosti. Stvari je treba poimenovati z njihovimi pravimi imeni,“ je dodal v govoru, naslovljenem Iskanje izgubljenega sočutja. „Iztrebljanje sočutja je bilo v vojnem in povojnem času prvi korak k zločinu. Ponovno odkrivanje in obnavljanje sočutja bo korak v kesanje in odpuščanje, korak k resnični spravi,“ je še povedal.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič pa je na Ptuju dejala: „Poklanjam se vsem žrtvam totalitarnih režimov in njihovim družinam z željo, da bi nekoč to zmogla storiti tudi slovenska država.“

Leta 2010 slovesnosti v spomin na vse žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov v Štanjelu in Laškem

Na spominski slovesnosti ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so jo leta 2010 pripravili v Štanjelu, je zbranim spregovoril pisatelj Boris Pahor.

„Mogoče bi kdo pomislil, da pretiravam, ko ob nacističnem zlu dajem prednost črni diktaturi; vendar je treba vedeti, da je imel nacizem opraviti z nami kot z odraslimi ljudmi, medtem ko se je fašizem lotil naših otrok v vrtcu in potem v osnovni šoli,“ je v slavnostnem govoru izpostavil Boris Pahor. Ali ni absurdno, da smo na tako ponižanje, na tako zaničevanje pozabili, je dejal Pahor. Namesto da bi oskrumbo človeškega dostojanstva dali pred sodišče za človekove pravice, ker taki zločini ne zastarajo, pa tega ne naredimo. „Tako se torej čutimo Evropejci 21. stoletja,“ je še dejal Pahor.

Nekdanja evropske poslanka Ljudmila Novak pa je na spominski slovesnosti v Laškem, ki jo je pripravila NSi povedala, da je v Sloveniji pot do narodne sprave vedno daljša in težja. Ob tem se je vprašala, ali bo to spravo moralo storiti ljudstvo samo in tako pokazati oblasti, da noče več laži. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj pa je poudaril, da moramo v vsakem umorjenem videti človeško bitje - edinstveno, neponovljivo, dragoceno bitje. Dejal je, da so bili med povojnimi žrtvami preprosti ljudje in intelektualci, potencialni očetje in matere novih generacij dragocenih ljudi, ki jih ni bilo in jih nikoli ne bo. „Nacizem in fašizem ne bosta nikoli oprana krivde za drugo svetovno vojno, za strahotno gorje, ki sta ga povzročila številnim narodom, za milijone žrtev, ki so padle v spopadih, bile pomorjene v taboriščih ali v medvojnih likvidacijah. V vojno je vstopil še tretji totalitarni sistem, komunizem, z novimi grozovitostmi. Na tega se je dolgo gledalo s prizanesljivostjo. Komunizem je bil med vojno na strani napadenih, po njej pa na strani zmagovalcev,“ je povedal dr. Trontelj.

Na gradu Rajhenburg leta 2009 prvič obeležili dan spomina na žrtve totalitarizmov

Študijski center za narodno spravo je z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, občino Krško in TV Slovenija s predvajanjem filma Maje Weiss Angela Vode, Skriti spomin 23. avgusta 2009 na gradu Rajhenburg v Brestanici prvič obeležil vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Osrednji govornik svečanosti je bil zgodovinar dr. Stane Granda, ki je dejal, da dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov Slovencev ne razdvaja. Sprejeti tako trditev pa bi pomenilo zanikanje vseh temeljnih vrednot demokracije. Tako, kot se Italija sooča z neofašizmom ter Avstrija in Nemčija soočata z neonacizmom, se po dr. Grandi tudi nekdanje komunistične države soočajo z neokomunizmom, tako neofašizem kot neonacizem in neokomunizem pa so posledica trdoživosti totalitarizmov ter nekaterih napak tranzicije in demokracije. „Problem današnje slovenske družbe ni toliko v tem, da tega izjemnega datuma parlamentarna večina ni sposobna artikulirati, temveč v tem, da so v Sloveniji še vedno prisotni miselni vzorci, ki jih je večina Evrope že zdavnaj poslala na smetišče zgodovina oziroma jih ni nikoli priznala,“ sodi dr. Granda.