Horvat ob državnem prazniku: „Znamenja časa moramo razumeti“
Politika Petra Stopar
Na današnji državni praznik, ki pa ni dela prost dan, se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Med glavnimi pobudniki za umestitev tega dogodka med državne praznike je bil poslanec NSi Jožef Horvat. Sprašuje se, ali je slovenska politika, tako kot v mnogih zgodovinskih trenutkih, tudi tokrat sposobna najti samozavest in moč za sprejetje dobrih rešitev za prihodnost.
Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v sklopu Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo. Pokrajino so jugoslovanske čete zasedle 12. avgusta 1919. Pet dni zatem je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih.
Univerzitetni profesor dr. Matija Slavič, izvedenec za Prekmurje pri mirovni konferenci v Parizu leta 1919, je v knjigi Prekmurje, izdani v Ljubljani leta 1921, med drugim zapisal naslednje: "V nedeljo, 17. avgusta 1919, se je vršil po zahvalni službi božji v Beltincih pred cerkvijo velik ljudski tabor, na katerem je govoril med drugim tudi narodni voditelj prekmurskih Slovencev, Jožef Klekl star., ki je navduševal Prekmurce „za vero in ljubezen do materinega jezika“. Nad 20.000 vrlih Prekmurcev se je zbralo iz celega Prekmurja v Beltincih, da izrazi svoje nepopisno veselje in globoko hvaležnost", je zapisal dr. Matija Slavič.
Poslanec NSi Jožef Horvat je vesel, da je pobudnikom pred šestimi leti uspelo dogodek umestiti med državne praznike, da se takratnih dogodkov spominjajo sedanje in bodoče generacije „in črpajo navdih tudi za izzive sodobnega časa“. Opaža, da Slovenci vsako leto bolje poznamo ozadje tega praznika: „Če pobrskamo po slovenski zgodovini, lahko z žalostjo ugotovimo, da smo Slovenci v zgodovini velikokrat izgubljali. Ko pa je prišlo do združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, pa lahko rečemo, da je to eden od čudežev slovenske zgodovine, kar pravi tudi zgodovinar prof. Stane Granda.“
Vsak tak praznik nas po Horvatovih besedah spomni na pomembnost enotnosti in pripadnosti matični domovini. Smo sicer majhen narod, a smo vedno, ko je šlo za usodne odločitve, znali stopiti skupaj. To samozavest in moč pa potrebujemo tudi danes, zato poslanca skrbi, kaj bo jeseni z enotnostjo slovenske politike. „Mislim, da bi se slovenska politika morala ozirati nazaj v zgodovino in tudi tokrat stopiti skupaj. Ocenjujem namreč, da moramo dobro razumeti ta znamenja časa, ki so pred nami, in verjamem, da le, če bomo stopili skupaj, bomo lahko sprejeli dobre rešitve za sedanje in bodoče slovenske rodove,“ je dejal v pogovoru za naš radio.
Posebne državne proslave sicer ne bo, saj se ta praznik poleg dneva Rudolfa Maistra ter dneva vrnitve Primorske k matični domovini po sklepu vlade od leta 2009 organizira le še ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let. Bo pa osrednja regijska prireditev v Veliki Polani, v tamkajšnji župnijski cerkvi Srca Jezusovega pa bo murskosoboški škof Peter Štumpf ob 19. uri daroval mašo za domovino.
