Preden odpotujemo v eksotične kraje, poskrbimo za preventivo

Sociala | 23.07.2012, 15:12 Petra Stopar

Za prijetno potovanje je nujno ostati zdrav. A se v eksotičnejših državah kaj hitro zgodi, da zbolimo zaradi nizkih higienskih standardov ali zato, ker naše telo ni navajeno na tamkajšnje mikrobe. Za zdravje lahko s cepljenjem in nakupom preventivnih zdravil poskrbimo še pred odhodom, nujno je treba poskrbeti za zavarovanje v tujini.

Nalezljive bolezni na potovanju

Med tistimi, ki ogrožajo potnike, so potovalne driske daleč na prvem mestu. Od približno 30 milijonov potnikov, ki letno potujejo v nerazvite države, jih med 20 in 55 odstotkov zboli za potovalno drisko.

Povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni so različni - virusi, bakterije, glive ali paraziti. Vsem črevesnim nalezljivim obolenjem je skupen način prenosa povzročitelja. Človek jih zaužije s hrano, vodo ali preko umazanih rok.

Obstajajo sicer učinkovita protimikrobna zdravila, a jih praviloma pri zdravih ljudeh ne uporabljajo, ker lahko jemanje spremljajo številni neželeni učinki. Protimikrobna zdravila so primerna za potnike na kratkih potovanjih, za ljudi, ki so zelo dovzetni za črevesne okužbe, ali kadar obstaja v primeru driske velika nevarnost zapletov.

Pred nalezljivimi črevesnimi boleznimi se najbolje zaščitimo z upoštevanjem splošnih higienskih ukrepov ter skrbno izbiro hrane in pijač, proti tifusu se lahko tudi cepimo. Če pa vseeno zbolimo, je izredno pomembno nadomeščati telesno tekočino in elektrolite, ki jih izgubimo z drisko ali z bruhanjem.

Priporočljiva, včasih tudi obvezna zaščita je cepljenje

Ne glede na destinacijo potovanja zdravniki svetujejo cepljenje proti hepatitisu A in B. Glede na območje in čas potovanja oz. bivanja v tujini pa nato dodamo še cepljenje proti trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu, otroški paralizi, rumeni mrzlici in proti tetanusu za tiste, ki že precej časa niso dobili poživitvenega odmerka.

Čeprav smo kot otroci vsi cepljeni proti otroški paralizi, pa zdravnik Dražen Stojanović z Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana ob morebitnem izpostavljanju tesnim stikom s prebivalstvom področja Pakistana in Afganistana ter Bližnjega vzhoda priporoča še en odmerek cepiva proti paralizi.

Če ste se že cepili proti trebušnemu tifusu, pa morate vseeno preveriti, kdaj ste se cepili. Cepljenje proti tifusu, ki povzroča hudo vnetje trebušnih bezgavk in je v dveh odstotkih tudi smrten, napreč zagotavlja odpornost proti tej bakteriji le tri leta po cepljenju.

Huda črevesna bolezen je tudi kolera. Ta spremeni sluznico črevesja in povzroča hude driske in posledično velike izgube telesne tekočine. Tako lahko okužen s kolero dnevno v obliki tekočine izgubi tudi do 12 odstotkov svoje teže. In čeprav obstajajo cepiva proti koleri, ga Stojanović ne priporoča, niti ni na voljo v Sloveniji.

Kot pravi, to cepivo ne ščiti pred vsemi vrstami bakterij, ki povzročajo kolero, pač pa le proti nekaterim vrstam, ki povzročajo blago obliko kolere. Tako je cepljenje proti koleri po njegovih besedah lažna zaščita, saj oseba misli, da je zaščitena, v resnici pa ni.

Ena najhujših prenosljivih bolezni je rumena mrzlica. Prenaša se s komarjevim pikom, za njo pa umre okoli 30 odstotkov obolelih. Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno, če potujemo v države podsaharske Afrike in Južne Amerike ob povirju Amazonke, saj v nasprotnem primeru ne moremo vstopiti v to državo.

Kdaj se cepiti in koliko stane

Za cepljenje se je treba odločiti vsaj mesec in pol pred odhodom. Za zaščito proti hepatitisu so potrebni trije odmerki cepiva, pred odhodom se je treba cepiti vsaj dvakrat. Prvič se je proti hepatitisu treba cepiti mesec in pol pred odhodom, ponovimo odmerek po enem mesecu. "To je dovolj časa, da cepivo spodbudi imunski odziv in da cepivo prime," pravi Stojanović.

Odmerek kombiniranega cepiva proti hepatitisu A in B stane 52 evrov, torej bomo za polno zaščito odšteli več kot 150 evrov. Če se cepimo samo proti hepatitisu A, generacija prebivalstva, ki je rojena po letu 1991 je namreč precepljena s cepivom proti hepatitisu B, bomo za en odmerek cepiva odšteli 45 evrov.

Proti tifusu se je priporočljivo cepiti dva do tri tedne pred odhodom. Zadostuje en odmerek cepiva, ki stane 26 evrov. Proti rumeni mrzlici se morate cepiti vsaj 10 dni pred potovanjem. Ob cepljenju dobi potnik mednarodno potrdilo, ki začne veljati 10 dan po cepljenju in velja 10 let. Lahko se pojavijo stranski učinki po cepljenju, predvsem kot bolečine v mišicah, utrujenost, glavobol in vročina, a so kratkotrajni.

Malarija

Najpogostejša tropska bolezen, ki so ji potniki izpostavljeni na potovanjih v večini tropskih in subtropskih držav, je malarija. Prenašajo jo samice komarja, ki pikajo med sončnim zahodom in vzhodom. V velikih mestih praviloma ni malarije, izjemo predstavljajo večja mesta v Indiji, Afriki. Prisotna je v Srednji Ameriki, Braziliji, osrednji Afriki, na Bližnjem vzhodu in Indokitajskem polotoku.

Pomembno je, da zdravljenje z ustreznimi zdravili začnemo takoj. Pri ljudeh, ki niso bili zdravljeni, se lahko bolezen po določenem času ponovi. Pri preprečevanju bolezni je poleg zavarovanja pred piki komarjev zelo pomembno jemanje antimalarikov pred odhodom, med bivanjem na območju malarije in po odhodu.

Sicer pa z antimalariki ne moremo preprečiti okužbe, prepreči pa se razmnoževanje parazita in razvoj bolezenskih znakov. Ker zaenkrat noben antimalarik ne zagotavlja stoodstotne varnosti, je uporaba repelentov in zaščitnih mrež vselej nujna. Katero vrsto antimalarika izberemo, je odvisno od destinacije, narave potovanja in potnika.

Na voljo so tri vrste antimalarikov. Cene antimalarikov za mesec dni potovanja lahko znašajo tudi do 165 evrov na osebo, a imajo dražja zdravila manj stranskih učinkov, pa tudi večji spekter zaščite. Popotniki se včasih po besedah Stojanovića odločajo za cenejše oblike antimalrikov, za mesec dni tako odštejejo 35 evrov, a hkrati pogosteje povzročajo stranske učinke, kot so glavobol, motnje spanja in psihične težave.

Če se odpravljamo v določene predele Azije, kot je Kambodža, kjer so povzročitelji malarije odporni na vse druge antimalarike, Stojanovič priporoča jemanje antibiotika doksiciklina, ki je zelo uspešen antimalarik in je tudi cenejša oblika zaščite. Ta antibiotik ima sicer določene minuse, kot so povečana občutljivost na sonce in rušenje črevesne flore. Zato je priporočljivo hkratno jemati probiotike ter uporabljati zaščitno kremo.

Za eksotičnimi boleznimi lahko zbolimo tudi po prihodu domov

Kljub cepljenju in preventivni uporabi zdravil, pa lahko na potovanju vseeno zbolimo. Stojanovič tako svetuje, naj se po potovanju oglasimo v ambulanti za tropske bolezni Infekcijske klinike UKC Ljubljana, če imamo kakršne koli težave. "Včasih je dobro pregled ponoviti čez nekaj tednov, ker imajo nekatere bolezni daljšo inkubacijsko dobo in se lahko pojavijo pozneje," je pojasnil.

Sicer pa je cepljenje le del zdravstvenega varstva pred odhodom v eksotične kraje. Najprej je treba urediti primerno zavarovanje in pripraviti osebno lekarno za tujino. Predvsem kronični bolniki morajo poskrbeti, da imajo dovolj veliko zalogo zdravil s seboj. Priporočljivo je tudi, da imajo kronični bolniki s sabo del svojih izvidov. Predvsem srčni bolniki naj imajo s seboj zadnji ekg posnetek, svetuje Stojanović.