Porast e-komuniciranja med mladostniki

Slovenija | 15.07.2012, 02:30

Analiza trendov v okviru raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je pokazala, da v obdobju 2002−2010 med mladostniki v starosti 11, 13 in 15 let narašča komuniciranje s prijatelji prek telefona in računalnika. Raste tudi delež 15-letnic, ki so bile v življenju vsaj dvakrat opite, in delež mladostnikov, ki so prvič pili alkoholne pijače pri starosti 13 let ali manj. Tedensko pitje med 15-letniki je nad mednarodnim povprečjem.

Narašča delež mladostnikov, ki imajo večje število prijateljev. Obenem se kaže trend upadanja števila mladostnikov, ki se s prijatelji brez zadržkov pogovarjajo o stvareh, ki jih resnično zanimajo. Mladostniki so se v letu 2010 v primerjavi z letom 2002 ob večerih redkeje družili s prijatelji, pri čemer gre trend pripisati upadu med letom 2002 in 2006. Po letu 2006 je namreč pogosto druženje s prijatelji ob večerih začelo naraščati. Poleg tega narašča tudi delež 15-letnic, ki so bile v življenju vsaj dvakrat opite, in delež mladostnikov, ki so prvič pili alkoholne pijače pri starosti 13 let ali manj. Tedensko pitje ostaja nespremenjeno, a je med 15-letniki še vedno nad mednarodnim povprečjem. Bolj ugodne trende opažamo med 11- in 13- letniki, ki v tedenskem pitju in opijanju ne presegajo evropskega povprečja. Vse tri raziskave, leta 2002, 2006 in 2010, je izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), financiralo pa jih je Ministrstvo za zdravje RS.

Druženje z vrstniki

»Čeprav ima čedalje več mladostnikov tri ali več prijateljev in s prijatelji čedalje pogosteje komunicirajo prek elektronskih medijev, se z njimi čedalje redkeje lahko pogovarjajo o stvareh, ki jih resnično zanimajo,« je povedala Tadeja Hočevar z IVZ in dodala: »Porast v e-komuniciranju zaznavamo še zlasti pri 15-letnikih, pri katerih je med dekleti v obdobju 2006−2010 zaznati kar 17% porast v dnevnem komuniciranju s prijatelji. Z dobrimi 69 % se tako naše 15-letnice uvrščajo tudi nad mednarodno HBSC povprečje. Ob tem moramo biti pozorni tudi na druženje mladostnikov s prijatelji ob večerih, saj delež mladostnikov, ki s prijatelji preživijo zunaj vsaj štiri večere na teden, od leta 2006 v vseh starostnih skupinah narašča, kljub temu da je v obdobju 2002−2010 zaznati upad.«

Pitje alkohola med mladostniki

Narašča delež mladostnic, ki so bile v življenju dva- ali večkrat opite, in sicer predvsem na račun porasta med 15-letnicami. »Ob tem pri 11-letnikih zaznavamo ugoden trend zniževanja deleža mladostnikov, ki so bili vsaj dvakrat opiti. Sprememb v deležu tedenskih pivcev alkohola nismo zaznali, povečal pa se je delež mladostnikov, ki so prvič v življenju pili alkohol v starosti 13 let ali manj,« je pojasnila dr. Maja Zorko z IVZ in dodala: »Primerjava naših podatkov s podatki iz drugih držav kaže, da je stanje najbolj zaskrbljujoče med slovenskimi petnajstletniki, ki v tedenskem pitju, opijanju in pitju alkohola pri starosti 13 let ali manj presegajo mednarodno povprečje, medtem ko 11- in 13-letniki mednarodnega povprečja ne presegajo.« Podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah se tudi v Sloveniji razlike med spoloma zmanjšujejo, in sicer na račun pogostejšega opijanja med dekleti.

Promocija zdravja in preventivni ukrepi

Druženje z vrstniki je zlasti v obdobju mladostništva ključnega pomena, saj si v tem obdobju vrstniki oziroma prijatelji med seboj pomagajo oblikovati svojo identiteto in razvijati socialne kompetence. Kakovostni vrstniški in prijateljski odnosi so povezani z duševnim blagostanjem, nekakovostni pa s tveganimi vedenji. »Zato je ključno, da ukrepe usmerimo v zagotavljanje pogojev za razvoj in vzdrževanje kakovostnih vrstniških odnosov med mladostniki,« je opozorila Tadeja Hočevar z IVZ in svetovala: »Komuniciranje s prijatelji prek elektronskih medijev naj ne bo nadomestilo aktivnemu preživljanju prostega časa s prijatelji (v živo), ampak predvsem sredstvo za dogovarjanje o druženju. Da pa bodo vsi mladostniki prosti čas lahko skupaj preživljali kakovostno, jim je treba zagotoviti dostopnost strukturiranih oziroma organiziranih oblik preživljanja prostega časa s prijatelji (na primer skupinski športi, kulturno udejstvovanje s prijatelji, prostovoljstvo, razni krožki itd.). Gre namreč za interaktivne oblike preživljanja prostega časa, ki krepijo psihosocialni razvoj mladostnika in so povezane tudi z manj pitja alkoholnih pijač pri mladostnikih. Ukrepe pa je treba sistematično izvajati tudi v šoli. Učenje socialnih spretnosti v razredu spodbuja boljše komuniciranje z vrstniki, obenem pa mladostnikom omogoča učinkovito spoprijemanje z vrstniškim pritiskom.«

Pri preprečevanju tveganih vedenj je pomemben tudi odnos med otrokom in staršema. »Pomembno je, da starši vedo, kaj se z njihovimi otroki dogaja, da z njimi komunicirajo in načrtujejo skupen prosti čas. Poleg staršev so pomembni tudi vsi drugi odrasli, ki svoj odnos do alkohola prenašajo na otroke. Če bo odnos odraslih do alkohola bolj kritičen, bodo do alkohola bolj kritični tudi mladostniki,« je pojasnila dr. Maja Zorko z IVZ in opozorila tudi na druge možne rešitve: »Pri spoprijemanju s problematiko alkohola so se kot učinkoviti izkazali tudi ukrepi preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, omejevanja dostopnosti alkohola, tudi finančne dostopnosti, omejevanja različnih oblik tržnega komuniciranja alkohola, osveščanje mladih o zakonodaji na področju problematike alkohola ter preventivno-promocijski programi, ki zajamejo celotno populacijo otrok in mlade seznanjajo o škodljivih učinkih alkohola na njim razumljiv način. Poleg tega pri oblikovanju odgovornega odnosa do alkohola vključujejo celotno šolo in skupnost ter krepijo varovalne dejavnike, kot so: komunikacijske veščine, krepitev socialnih omrežij ter krepitev občutka varnosti in pripadnosti.«