Srečanje predstavnikov Evropske unije z visokimi verskimi voditelji Evrope
V Bruslju o vlogi verskih skupnosti pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti
Cerkev po svetu Petra Stopar
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v četrtek gostil sestanek visokih predstavnikov Evropske unije in verskih skupnosti iz vse Evrope. Osrednja tema srečanja je bila vloga Cerkva pri spodbujanju medgeneracijske solidarnosti in soočanju z demografskimi izzivi.
Sestanka se je udeležilo več kot dvajset škofov in drugih predstavnikov verskih skupnosti Evrope – in sicer krščanskih, muslimanskih in judovskih ter hindujske in bahajske verske skupnosti. Srečanje je bilo že osmo v vrsti rednega dialoga, ki ga je pred sedmimi leti zagnal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Tokrat so se udeleženci pogovarjali o zelo aktualni temi, medgeneracijski solidarnosti in določanju meril za jutrišnjo evropsko družbo. Pri tem so iskali tudi odgovore za spopadanje z brezposelnostjo in gospodarsko krizo, o čemer je Barroso poudaril: „Pri reševanju problema gospodarske krize vseskozi poudarjamo pomen uravnotežene solidarnosti in odgovornosti posameznih držav članic unije, toda to zavest o solidarnosti in odgovornosti moramo vzbuditi tudi med mladimi in starimi. Samo če bo dejanja ljudi in različnih generacij vodila solidarnost, bomo lahko iz te krize izšli bogatejši.“
Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je na novinarski konferenci opozoril na spodbujanje aktivnosti in vključenosti starejših v družbo, kar lahko utrdi tudi delovanje na verskem področju. „Cerkve, sinagoge, mošeje, templji ter njihove nevladne organizacije, šole in združenja povezujejo ljudi na lokalni ravni, in prav zaradi tega igrajo pomembno vlogo pri izboljševanju razumevanja in medsebojnega učenja med generacijami.“
Da je medgeneracijska solidarnost nepogrešljiva zapoved judovsko-krščanske tradicije in tudi drugih verstev, je opozoril podpredsednik Evropskega parlamenta Laszlo Surjan. „Medgeneracijska solidarnost ima tudi finančne posledice, saj lahko današnji dolg jutri že postane davek. Zato je zmanjševanje dolga pravično do prihodnjih generacij.“ Zanje se namreč breme dolga povečuje skupaj z obrestno mero, je še dodal.
