Boštjan M. Turk: Türk želi z novo prevaro priti do volivcev desne sredine

Slovenija | 05.07.2012, 14:51

Potem, ko je predsedniško kandidaturo Milana Zvera, ki bo na jesenskih volitvah nastopil s podporo SDS in NSi, podprlo že več kot 2000 posameznikov, bo danes kocka padla tudi pri SD. Predsedstvo stranke naj bi sprejelo končno odločitev, da bo njihov predsedniški kandidat Borut Pahor. Ob tem pa publicist Boštjan M. Turk opozarja na dejstvo, da Slovenija do sedaj ni imela predsednika, ki bi izšel iz t.i. polja demokratične tradicije.

Po zadnjih javnomnenjskih anketah se na prvih mestih med kandidati poleg aktualnega predsednika gibljeta še kandidata SD Pahor ter SDS in NSi Zver. Slednjega podpira veliko ljudi, med glavnimi pa so nekdanja predsedniška kandidatka Barbara Brezigar, predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, teolog Ivan Štuhec in tudi zgodovinar Stane Granda - vsi z namenom Združevanja za prihodnost.

„Kampanja Milana Zvera po 2000 podpisih, ki so že bili dani, pomeni, da ta kampanja ne izhaja iz središča, ampak iz oboda. Gradi se na način, da se ljudje temu priključujejo, da predsedniški kandidat obiskuje ljudi po Sloveniji, za razliko od Danila Türka, ki za to izkorišča proračunska sredstva. Tukaj gre za ponovni preizkus demokracije, kot je šel leta 90'. Borut Pahor pa seveda ne dela nič. Statira in igra svojo manekensko igro. Koliko ljudi bo dobil nanjo, je nemogoče reči, ampak Pahor nima ničesar, kar bi Sloveniji lahko ponudil,“ je kandidate za naš radio ocenil publicist dr. Boštjan M. Turk. Meni, da Slovenija do sedaj ni imela predsednika, ki bi izhajal iz nekih demokratičnih vrednot. „Vsi predsedniški kandidati, kot tudi velika večina slovenske politike, se je zgodila na način, da smo imeli vtis, da gre za predajo štafetne palice. Namreč ves čas je tekla samo ena ekipa, vendar z različnimi kandidati, politiki, tudi predsedniki republike.“

Turk ocenjuje, da sta bila do sedaj dva poskusa, da se ta štafeta prekine - Barbare Brezigar ter Jožeta Pučnika. „Kandidat, ki je najbolj povezan z izročilom Jožeta Pučnika, je tudi tisti, ki bo lahko vnesel največ političnega duha v slovenski prostor. Ne potrebujemo predsednikov republike, ki delijo državljane celo po kriteriju prvo- in drugo-razrednosti. Potrebujemo nekoga, ki bo tekel iz neke druge ekipe.“

Publicist Turk tako poudarja, da je čas, da Slovenija dobi na mesto predsednika republike prvič v svoji zgodovini človeka, ki izhaja iz drugega tabora, kot je bil tabor, ki je rekrutiral večino igralcev v slovenski politiki. „Potrebno se je vprašati, ali je Slovenija doživela prelom s preteklostjo? Odgovor bo, da ni. Vprašanje, ki se postavi naprej, pa je, ali ta prelom lahko stori. Seveda ga lahko, vendar je potrebno upoštevati izročila oziroma zavezanost izročilom, ki so se artikulirala ob začetku slovenske pomladi, tukaj pa misel najprej zadeva na Jožeta Pučnika.“

Publicist Turk je kritičen tudi do aktualnega predsednika države, ki je bil po njegovih besedah izvoljen s prevaro volivcev. „Danilo Türk je prišel v drugi krog pet let nazaj v novembru 2005 s prevaro. Prišel je tako, da je vzpostavil umetni konflikt z Janezom Stanovnikom in z zvezo borcev. Govoril je zadeve, tudi o partizanstvu, ki jih je kasneje absolutno preklical in obžaloval. To mu je sicer omogočilo tisti majhni presežek glasov pred Gasparijem. Potem, ko je s pomočjo Gasparijevih in svojih glasov zmagal, je obrnil ploščo. Zato je utemeljeno, da je prišel na ta položaj, na oblast, s prevaro. To je dokazljivo in utemeljeno.“

Po besedah Boštjana M. Turka je aktualni predsednik znova začel „popravljati svojo retoriko. Če sodržavljanov prej ni hotel obiskovati, sedaj to popravlja, če je odlikoval Tomaža Ertla, govoril o drugorazrednostni temi o povojnih pobojih, ves čas stal na trdi ideološki poziciji reform partije, na kakršni niti Kučan ni stal, je sedaj spet začel balansirati. Spet govori o osamosvojitvi in v nekem drugem jeziku. Z novo prevaro želi priti do volivcev desne sredine. Seveda mu pri tem insistirajo vsi mediji.“