Naš gost: Apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Juliusz Janusz

Slovenija | 30.06.2012, 19:20

V dneh, ko obhajamo mašniška posvečenja, je bil naš gost apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Juliusz Janusz. Eno leto po njegovem delovanju v Sloveniji smo tako spoznali njegovo otroštvo, družino, kraje, kjer je deloval. Med njimi je omenil Kitajsko, Ruando, Mozambik, Brazilijo in številne evropske države. Povprašali smo ga tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih kot so prihodnost Evrope, pomen družine, finančna kriza v mariborski nadškofiji in sprava v slovenskem narodu.

„Odraščal sem v veliki družini, kjer nas je bilo osem otrok: šest fantov in dve dekleti. Moj oče je bil 43 let župan naše vasi. Sicer ni imel nobenih pristojnosti, vendar je bil vsakokrat na novo izvoljen. To je bila v komunizmu edina funkcija, ki je bila izvoljena svobodno,“ je v začetku pogovora dejal nuncij in dodal, da je imel mirno otroštvo.

Na vprašanje, kako je začutil duhovniški klic pa poudaril, da je bil vrsto let ministrant. „Cerkev je bila od naše hiše oddaljena tri kilometre, ceste so bile slabe, ni bilo asfalta in seveda smo hodili peš. Vstati sem moral zelo zgodaj, da sem šel k maši in se pravočasno vrnil za šolo. Potem sem hodil k verouku, ki smo ga imeli v šoli. Poljski komunistični sistem je namreč presenetljivo dovolil verouk v šolah. Tako sem župnika srečeval ne le v župniji, ampak tudi v šoli. To je v šolah ustvarjalo posebno ozračje. Imeli smo zelo dobrega župnika in tudi kateheta. Vse te stvari so vplivale name. Potem pa družina. V njej je prevladovalo versko ozračje, skupaj smo molili, potem pa je name posredno vplival tudi moj stric, ki je bil duhovnik. Ta sicer ni živel na Poljskem, ker je bil med vojno zaprt v Nemčiji v koncentracijskem taborišču Dachau. Po čudežu je preživel in potem je ostal v Nemčiji,“ je povedal nuncij Janusz.

Nadškofa skrbi, ker se mladi vse manj odločajo za duhovniški poklic. „Problem poklica je po mojem mnenju v dejstvu, da današnji mladi, ne le mladi, tudi odrasli, niso sposobni sprejeti odločitve za vse življenje. To velja tako za posvečeno življenje, kot tudi za zakon. Mladi so potem tudi bombardirani z vseh strani: od televizije in okolja. Želijo si lepega življenja in imajo prav. Vendar pa hočejo vse takoj zdaj. Nimajo potrpljenja, da bi počakali in gradili svojo srečo vse življenje. Celotna družba jih namreč spodbuja k takšnemu načinu razmišljanja: vse moraš izkusiti takoj; če nisi srečen, vzemi drogo, alkohol, saj se moraš zabavati, veliko se govori o ljubezni, vendar pa z napačnega zornega kota. Ljubezen je namreč nekaj, kar se gradi vse življenje.“

V luči nedavnih mašniških posvečenj pa je novomašnikom dejal, da „naj bodo najprej sami dobro pripravljeni in poučeni, potem pa naj se močno potrudijo za novo evangelizacijo. Poleg tega bi jim svetoval še, naj ne iščejo le novih poti za evangelizacijo, ampak se poslužujejo tradicije, velikih pobožnosti kot so na primer šmarnice v maju, vrtnice v juniju, oktobra, mesec rožnega venca, obisk božjih poti. Vse to je treba podpreti, ker gre za trenutek, ko se lahko ljudje srečajo z Bogom. Torej ne opuščati vse te tradicije, kot so na primer po koncilu nekateri v Nemčiji in na Nizozemskem iz cerkva odstranili podobe svetnikov in sicer z izgovorom, da je Bog neviden. To je res, vendar je Bog postal človek. V tradiciji pa je tudi velika modrost.“

Glede finančne krize v mariborski nadškofiji in o priporočilih, ki so bila dana cerkvenim oblastem s strani Svetega sedeža pa dejal: „Priporočila so dobili škofje, zato vedo, kaj bi morali storiti. Bila je apostolska vizitacija iz Rima, kjer so vse videli in preučili. Ljudje se čudijo temu, zakaj se tisti, ki so bili odgovorni za to situacijo, ne čutijo odgovorne. To pa morajo rešiti škofje in ne nuncij.“

Ob sklepu pa vsem poslušalkam in poslušalcem Radia Ognjišče zaželel: „Jaz bi rekel vašim poslušalcem, med katerimi sem tudi jaz, saj poslušam Radio Ognjišče predvsem med potovanji, naj bodo ponosni, da so kristjani, da imajo radio, ki jim prinaša novice iz vsega sveta, tako se ne čutijo osamljene, ampak del velike Katoliške Cerkve. In naj izkoristijo vaše oddaje, da bi poglobili svojo vero in znanje o veri, da ne bi ostali nepismeni v veri. To je velika priložnost, ki jo vi nudite ljudem, da jim dajete prave informacije in hkrati opravljate evangelizacijo.“

Prisluhnite celotnemu intervjuju, ki ga je z nuncijem opravila Marjana Debevec.