Bog je milostljiv
Blaž Lesnik
Obdobje, ki ga imenujmo prvo stoletje po Kristusu, je bilo za Jude tedanjega časa neverjetno težko. Bili so pod Rimsko okupacijo, vse bolj so izgubljali neodvisnost, in v krizi je bila njihova identiteta. Končno so izgubili to, kar so imeli za središče svoje identitete, Jeruzalemski tempelj, ki so ga leta 70 porušili Rimljani.
V tem času se je med Judi pojavilo več ljudi, ki so želeli pripadnost Izraela Bogu predstaviti na alternativne načine, ki so bodisi tempeljsko bogoslužje dopolnjevali ali pa celo zanikali. Nekateri so iskali odgovor na vprašanje identitete v militantnem odporništvu, drugi so se umaknili in se zaprli v skupnosti pravičnih, tretji so našli rešitev v interpretaciji svetih pisem in tradicije. Evangeliji predstavijo dva človeka tega obdobja, okrog katerih se tudi začne organizirati gibanje, ki išče odgovor na vprašanje krize, v kateri se so se znašli Judje. To sta seveda Janez Krstnik in Jezus iz Nazareta. O Janezu pišejo vsi evangelisti, evangelist Luka pa ga celo predstavi kot Jezusovega krvnega sorodnika. V vseh evangelijih sta poslanstvi Janeza Krstnika in Jezusa predstavljeni kot sorodni in dopolnjujoči si. Jezusovi prvi učenci so izšli iz Janezovega kroga in Janez sam je v Jezusu prepoznal Mesija. Janez Krstnik kot velika in vplivna osebnost med Judi prvega stoletja zagotavlja Jezusovemu gibanju verodostojnost in služi kot merilo, ki deluje nekako takole: Janez Krstnik je bil velik, a še večji od njega je Jezus Kristus.
Pripoved o rojstvu Janeza Krstnika govori o, tem kako poseben je bil Janez že od rojstva. Od rojstva naprej je bil izbran za preroka. Zgodba spominja na starozavezno zgodbo o rojstvu Samuela, preroka, ki je mazilil prva dva Izraelova kralja. Nekaj podobnega kot Samuel je torej Janez. Janez kasneje krsti Jezusa in Bog v Jezusu vidi svojega Sina, to je bil tudi starodavni naziv za judovskega kralja. Tako kot sta Savel in David ustanavljala starodavno kraljestvo Izraela, tako bo sedaj Jezus ponovno vzpostavil dogo pričakovano božje kraljestvo.
Današnji odlomek govori o imenu, ki ga dobi otrok Zaharija in Elizabete. Mati ga imenuje z imenom, za katerega ni tradicije v družini. Imenujejo ga Janez, kar pomeni Bog je milostljiv. Takoj ko starša imenujeta otroka s tem imenom, se Bog izkaže milostljivega do Janezovega očeta, ki je izgubil sposobnost govora, ker je dvomil v moč Boga, da bi mu lahko obudil zarod v starih letih. Njegove prve besede so torej Bog je milostljiv. Tudi ta dogodek je nekakšna predzgodba o božji milostljivosti, ki se bo še toliko bolj uresničila po Jezusu, ki ga bo Janez mazilil za kralja.
Delni odgovor na vprašanje sorodnikov in sosedov na to, kaj bo iz tega otroka, najdemo v opisu njegovega otroštva. Krepil se je v duhu, vzgajal ga je sam Bog torej, a ne v templju kakor Samuela, temveč v samoti, kakor Mojzesa in Elija. Janez je v očeh prvih kristjanov torej največji med preroki, saj je napovedoval prihod Mesija.
RAZMISLI
Janez Krstnik je velika osebnost polna duha in odprtih oči za božje delovanje. Janez je svoje poslanstvo spoznaval počasi, skozi prisluškovanje duhu in v odmaknjenosti puščave. Kako ti zaznavaš božji glas?
Se znaš umakniti na poseben kraj v poseben čas, kjer se lahko pred Bogom učiš iz pridobljenih izkušenj?
Kaj je vsebina tvojega iskanja pri Bogu? Kje in na kakšen način te Bog pripravlja za tvoje poslanstvo?
MOLITEV
Ko se zdi, da je situacija brezizhodna, ko se zdi, da se je vse zarotilo proti meni, mi Gospod daj vero, da ti s previdnostjo vodiš stvarnost in pripravljaš odrešenje vsem, ki ga iščejo pri tebi. Janez Krstnik je klical k pokori, Jezus k pa k veri v to, da je na koncu vse v tvojih rokah - življenje in smrt. In da sta v tebi oba presežena. Pripravi me na srečanje s to globljo stvarnostjo, v kateri se razodeva tvoje kraljestvo.
