Prešmentani faloti iz Stoperc

Slovenija 19. 05. 2012, 18:00

Sobotno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te so s pesmijo in z besedo pletli Anton Galun, Milan Galun, Janko Bedrač in Venčeslav Butolen – pevci Prešmentani faloti iz Stoperc v Halozah.

Stoperce ležijo v osrčju Haloz. Kraj je znan po Donački gori, najvišjem vrhu v SV Sloveniji, in zaščitenem gozdu. V kraju imajo podružnično šolo in farno cerkev sv. Antona. Zavetniku pravijo tudi »svinjski« patron, ker je zaščitnik svinj in živine. Stoperce je krajevna skupnost, ki jo sestavlja pet naselij, in sodi v občino Majšperk. Pred leti so imeli v Majšperku dve večji tovarni, kjer je bilo zaposlenih večina domačinov. Po njunem propadu pa se morajo Stoperčani voziti na delo dlje, v Maribor, Celje, Rogaško Slatino, Kidričevo, na Ptuj … Ker v kraju ni pogojev za zaposlitev, se odseljujejo tudi mladi. Skoraj vsako gospodinjstvo v Stopercah ima majhno kmetijo. Večji kmetje se ukvarjajo z živinorejo; gojijo krave molznice in pitance, razvito je tudi vinogradništvo.

Kulturno-prosvetno društvo Stoperce združuje več sekcij in ena od teh so pevci ljudskih pesmi. Pevci so se pred kratkim preimenovali v »Prešmentane falote«. Pred leti so bili povabljeni v Velenje na prireditev z naslovom Prešmentane citre. Tam je komisija med nastopajočimi za najboljšo skupino izbrala prav njih in jim s tem podelila priznanje »prešmentani ljudski pevci«. »Faloti« pa so povzeli po ljudski pesmi »Stoji, stoji, Ljubljanca«, v kateri je dekle na skrivaj slišalo, da so se fantje dogovarjali, kako jo bodo zapeljali. Ona pa se »falotu« ni pustila zavesti.

Sicer je bila v Stopercah najprej ustanovljena ženska skupina ljudskih pevk. Ker so potrebovale moške, se jim je nekaj pridružilo. Nekaj časa so delovali kot mešana skupina. Ker pa jih je bilo skupaj preveč, kar štirinajst, so se kasneje sporazumno dogovorili, da se razdelijo na moško in žensko skupino. Moški skupaj pojejo že več kot dvajset let, petnajst let pa organizirano znotraj Kulturno-prosvetnega društva Stoperce, v tej sestavi pa pet let. Z glasovi, ki jim po domače pravijo „naprej“, „prek“, „malo lažji“ in „težki“ bas pojejo pesmi domačega kraja in okolice. Značilnost njihovega petja je tudi stopničasto petje, ko pri nekaterih pesmih v eni ali drugi kitici zvišajo intonacijo. Predstavljajo se na krajevnih, občinskih in drugih dogodkih. Vsako leto v domačem kraju, skupaj s pevkami, pripravijo srečanje pevcev in godcev. Zapojejo pa tudi ob osebnih praznikih, kot so godovanja in rojstni dnevi, ter ohranjajo tradicijo trikraljevskega koledovanja. V svojem repertoarju imajo več novoletnih in trikraljevskih koledniških pesmi. Za novo leto ne koledujejo več, za tri kralje pa v domači občini, oblečeni v trikraljevske halje, s kronami na glavi ter vrtečo zvezdo, obiščejo 60 do 70 hiš. V dar dobijo klobase, predvsem pa denar, del katerega namenijo v humanitarne namene.

Vabljeni k poslušanju oddaje.