Mi smo prišli Jurja peti

Slovenija | 02.05.2012, 00:06

Z jurjevskimi kolednicami, med njimi svežimi terenskimi posnetki iz vasi okoli Sevnice, in godčevskimi vižami smo prepletali zadnjo aprilsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te.

Praznik sv. Jurija, ki ga pri nas praznujemo 23. aprila, južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč, spremljajo kresovi, skakanje čez ogenj, petje in rajanje, koledniški obhodi, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem ter prva paša.

Na Slovenskem so praznovali jurjevo največ s koledniškimi obhodi in naj bi bilo znano po vseh pokrajinah, a ni bilo povsod enako. Vsaj do druge svetovne vojne je bilo zelo živo v Beli krajini, po vzhodnem Dolenjskem, Koroškem in Štajerskem. V nekaterih krajih se je ohranilo še po vojni, ponekod celo do današnjih dni. Ali pa je bilo vmes prekinjeno in kasneje na novo obujeno. Koledniki so bili sprva odrasli fantje, šele pozneje to vlogo prevzamejo fantiči in šolarji.

V skladu z namenom imajo jurjevske kolednice posebno obliko. Začno se s pozdravom, sledi nekaj vsebine iz življenja sv. Jurija, nekaj besed o zeleni pomladi ter prošnja za dar in slovo.

Kakor za vse kolednice velja tudi za jurjevske, da jih koledniki pojejo ali govorijo pred vsako hišo v kraju. Obisk kolednikov naj bi k hiši prinesel srečo, vljudnost pa terja, da so v zahvalo obdarovani. Po izročilu so za dar navadno jajca, v novejšem času pa tudi denar.

V krajih ob Savi in nad njimi je v noči s 23. na 24. april še v navadi koledovanje od hiše do hiše. Vsaka vas, celo vsak zaselek, ima svojo koledniško pesem in pevce, ki pri vsaki hiši odpojejo celo pesem ali samo kakšno kitico, da se ne bi preveč zavleklo. Pri njih se je koledovanje ohranilo v najbolj izvirni obliki; koledniki nabirajo jajca, sprejemajo tudi denar, popijejo ponujeno vino, se malo pošalijo z domačini, zahvalijo in odidejo dalje.

V oddaji smo predvajali sveže terenske posnetke jurjevih pevcev iz Trnovca, Dolnjega Brezovega in z Blance.

Koledniki iz Trnovca so koledovali minulo soboto zvečer, jurjevsko kolednico in pogovor z njimi pa sem posnela dva dni kasneje pri cerkvi svetega Jurija v Trnovcu. Cerkev svetega Jurija je ena najstarejših v občini Sevnica, iz okrog leta 1270. O njeni starosti pričata dva temeljna kamna, ki sta bila prinešena iz ruševin Ajdovskega gradu, ki je bil porušen v 6. stoletju. V prvotni izvedbi je bila cerkev brez zakristije, ladje, zvonika, imela je raven strop in bila pokrita s škriljem. Pred tremi leti je Zavod za varstvo kulturno dediščino Celje restavriral notranjo stran, v teh letih pa so pridobili še gradbeno dovoljenje za obnovo zunanjosti. V cerkvi svetega Jurija je maša dvakrat na leto; na jurjevo in martinovo nedeljo. Koledniki iz Trnovca delujejo kot vaški jurjevi pevci od leta 2004. Pred tem je bilo petje za jurjevo del posameznikov. Nekaj članov poje v cerkvenem zboru, eden pri ljudskih pevcih na Blanci in eden pri narodnozabavnem ansamblu. Enajst pevcev se dobi za jurjevo, zapojejo tudi na kakšni obletnici ali prireditvi. Njihov praznik je okrog 24. aprila. Prilagajo se potrebam in željam krajanov, zato jih povprašajo, kdaj jih bo najmanj zmotilo, da jih obiščejo. Letos je bila to noč iz sobote na nedeljo. Navadno obiščejo 60 do 70 domačij. Koledujejo v vaseh domače krajevne skupnosti; v Trnovcu, Zabukovju, Podgorju, Lončarjevem dolu in Podvrhu. Na pot se v poznih popoldanskih urah odpravijo z gasilskim kombijem. Najprej obiščejo višje ležeče zaselke. Pred hišo zapojejo pesem, od šestih kitic le štiri, da se ne bi preveč zavleklo. Pesem ni njihova, besedilo so si prisvojili od ljudskih pevcev Fantov s Preske. Starejši domačini so ugotavljali, da je to besedilo najbolj podobno tistemu, kar se je v teh krajih nekdaj pelo za jurjevo. Domačini jih pričakujejo in so veseli njihovega obiska. Pogostijo jih, obdarujejo in prosijo za obisk za naslednje leto. Z malo bukovo vejico in s priporočilom, da naj jo skrbno negujejo, da bodo imeli srečo pri hiši, da bo letina dobra in da bodo zdravi, označijo, da so bili pri hiši. Bukovo vejico dajo v roke gospodarju ali gospodinji, zataknejo v lonček, kjer imajo rože ali pa za kljuko. Pri hiši se zadržijo za kratek čas in odidejo dalje. V dar dobijo jajca, špeh in denar. Z denarjem naredijo neko koristno stvar za širšo skupnost, jajca in špeh pa pojedo. Naslednjo nedeljo po maši pripravijo pogostitev za vse pri cerkvi svetega Jurija. Gospodinje skuhajo in olupijo jajca, spečejo domač kruh in pecivo ter postrežejo z domačo kapljico.

23. aprila zvečer sem del poti spremljala tudi jurjevske pevce iz Dolnjega Brezovega. Kot jurjevski pevci delujejo deset let, sicer pa pojejo pesmi NOB. Vsi, razen enega, so tudi lovci in v njihovi lovski družini se veliko poje. Jurjevanje je bilo pri njih vmes prekinjeno in kasneje znova obujeno. V kraju imajo svojo jurjevsko kolednico. Koledujejo vedno na predvečer svetega Jurija. Pravijo, da gredo „Jurja pet“. Pesem zapojejo pred vsako hišo. S seboj nosijo petrolejko in košaro, v katerem imajo vejice bukovega ali gabrovega drevja. Zelenje, ki simbolizira začetek pomlad, podarijo gospodinji ali gospodarju. Ker je v strnjenem naselju okrog 40 hiš, obhode končajo že pred polnočjo in nabrane darove (pijačo, klobase, špeh in jajca) použijejo še isti večer, denar pa shranijo v poseben fond in porabijo za darila ob rojstnih dnevih.

Isti večer sem se pridružila še štirim jurjevskim kolednikom z Blance. Dolgoletna tradicija jurjevskih obhodov je bila v kraju le za kratek čas prekinjena. Na Blanci imajo svojo jurjevsko kolednico, ki jo pevci za glasovi, ki jim po domače pravijo naprej, prek in basom, v celoti zapojejo pred vsako hišo. Obhode začno v mraku, končajo pa drugi dan ob dveh ali treh zjutraj, saj obiščejo od 60 – 70 hiš v domačem kraju. Domačinom zaželijo zdravega in zelenega Jurija, popijejo ponujeno vino in odidejo dalje. V dar dobijo jajca, klobase in denar. Nabrane darove, skupaj z domačim pevskim zborom, použijejo kasneje.

Koledniško pesem so v oddaji zapeli še pevci Koledniki iz Bušeče vasi na Dolenjskem, Fantje s Preske, pevci iz Boštanja, slišali smo še posnetek moške skupine s piskačem iz Bele krajine, iz leta 1961 in koroški jurjevski kolednici iz Loč pri Šentilju ob Dravi. Igrali pa so godci iz Loka-Rošnje, Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki in Franc Kapel iz Svetlega Dola.

Vabljeni k poslušanju oddaje.