Dr. Dimitrij Rupel
Dimitrij Rupel o Ljubljanski banki
Petra Stopar
Odprto vprašanje Ljubljanske banke in hrvaških varčevalcev spet krha odnose med Slovenijo in Hrvaško. Kot je znano, sta se nekdanja predsednika vlad premier Borut Pahor in Jadranka Kosor pred dvema letoma s sporazumom zavezala, da se bo vprašanje poravnave dolga hrvaškim bankam reševalo na podlagi nasledstvenega sporazuma pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Toda Zagreb je v teh dneh prišel na dan s predlogom, da dolg izterja po sodni poti. Nekdanji zunanji minister v času Janševe vlade dr. Dimitrij Rupel meni, da Slovenija ne bi smela dovoliti takšnega nezakonitega ravnanja svoje južne sosede.
Spomnimo: V času razpada nekdanje Jugoslavije so imeli hrvaški varčevalci v Ljubljanski banki skupaj z obrestmi za približno 450 milijonov evrov deviznih vlog. Istočasno pa so hrvaška podjetja banki dolgovala in ji še vedno dolgujejo vsaj trikrat večjo vsoto denarja, saj ji niso vrnila posojil.
Novonastala država Hrvaška je nato svojim državljanom, ki so hranili denar v Ljubljanski banki ponudila dve možnosti: Hranilne devizne vloge lahko pustijo v podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu, kjer je stanje negotovo, ali pa jih prenesejo na hrvaške banke. V tem primeru jim bo država zagotovila, da pridejo do svojih prihrankov.
Tako so se nekateri res odločili prenesti svoje vloge na hrvaške banke, in sicer skupno v vrednosti dobrih 270 milijonov evrov. Ostalih skoraj 180 milijonov evrov vlog pa so drugi pustili na podružnici. In prav prve – prenesene vloge na hrvaške banke – so zdaj jabolko spora, kljub temu, da je hrvaška z izdajo obveznic hrvaškim bankam zagotovila denar, da so izplačali prihranke vsem varčevalcem.
Toda Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb sta se zdaj odločili, da v imenu Hrvaške tožita Ljubljansko banko in NLB za znesek, za katerega se je morala Hrvaška zadolžiti. Strokovnjaki po navedbah TV Slovenije to potezo pojasnjujejo s tem, da želi očitno Hrvaška prek bank odpraviti svojo zadolženost.
A to ravnanje ni v skladu s sporazumom o nasledstvu niti z dogovorom med Pahorjem in Kosorjevo iz leta 2010, ko sta se strinjala, da se vprašanje dolga reši pod okriljem baselske banke za mednarodne poravnave, opozarja slovenska stran, ki še vedno čaka na uradne sklepe hrvaške vlade glede vprašanja.
Za komentar o dogodkih smo vprašali dr. Dimitrija Rupla, ki ravnanje hrvaške vlade ocenjuje nedopustno, nenavadno in neprimerno. „Slovenija bi morala od Hrvaške zahtevati, da ravna v skladu z dogovori, s podpisanimi pogodbami. Tudi Hrvaška je podpisala pogodbo o sukcesiji na Dunaju leta 2001. Takrat sem jo v imenu Slovenije podpisal tudi jaz, tako da natančno vem, kaj smo podpisali,“ je dejal.
Rupel o možnem reševanju problema meni, da če bi šlo za povsem običajen bančni posel, bi morala hrvaška oblast najprej dopustiti, da Ljubljanska banka v Zagrebu začne funkcionirati, „drugič, da si poplača te zahtevke, ki jih imajo hrvaški varčevalci iz dolgov hrvaških podjetij, ki so mnogo višja od teh, ki jih ima banka do varčevalcev“.
Nekdanji minister ugotavlja, da je Slovenija v času pogajanj Hrvaške za članstvo v Evropski uniji morda storila napako, ko ni bolj odločno vztrajala, da Hrvaška pokaže svojo evropsko orientacijo, s tem da dopusti delovanje bank Evropske unije, kot je bila LB, na svojem območju. „To se zdaj morda Sloveniji maščuje“, a državi bo težko karkoli popustiti pri tem odprtem vprašanju, meni Rupel. „Ker Slovenija je morala popuščati že v drugih primerih in seveda bo v tem primeru najbrž toliko bolj previdna kot je bila doslej.“
Sam je prepričan, da Slovenija ne bi smela dovoliti takšnega nezakonitega ravnanja hrvaške strani, hkrati pa pravi, da je najbolje počakati na to, kaj v resnici prinašajo najnovejši hrvaški sklepi, ki naj bi bili še zaupni.
