Pogovor o: Domačo in umetnostno obrt moramo zaščititi kot narodno vrednoto in kulturno dediščino

| 18.04.2012, 15:55 Petra Stopar

V koroški galeriji likovnih umetnosti so danes odprli 19.rokodelsko razstavo domače in umetnostne obrti, ki velja za enega največjih projektov EPK, Evropske prestolnice kulture, v sklopu partnerskega mesta v Slovenj Gradcu. O pomembnosti razstave, sploh rokodelstvu pri nas in v širšem evropskem prostoru, smo se tik pred odprtjem, pogovarjali z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem ter s sekretarjem Obrtne zbornice Slovenije, iz tamkajšnje sekcije za domačo in umetnostno obrt, Goranom Lesničarjem Pučkom.

Država bi se morala zavedati, kakšna priložnost je rokodelstvo za samozaposlovanje.

Letošnja rokodelska razstava ima mednarodni značaj, kar je edinstveni primer v Evropi. Na razstavi so prikazani ustvarjalni dosežki, ki so nadaljevanje zgodovinskega spomina, sestavine nesnovne kulturne dediščine in tudi najbolj sodobna iskanja v različnih izraznih načinih in smereh.

To ni neko „nostalgiranje“, kot pri nas pogosto slišimo, tudi ni dejavnost namenjena le za protokolarna darila, ampak je to redna produkcija, ki omogoča višjo kakovost bivanja.

Dr. Bogataj: „Slovenski rokodelci so najboljši na področju nadaljevanja zgodovinskih spominov. Kljub pošastnemu odnosu, ki ga ima naša družba do rokodelstva, posebej po letu 1993, nam je po nekem čudnem naključju vendarle uspelo ohraniti še ta stik z bolj ali manj odmaknjenimi preteklostmi. Toda, vprašanje časa je, do kdaj še. Povprečna starost izdelovalcev je namreč že zelo visoka. Močno pri nas zaostajamo pri prenosu teh modelov iz zgodovinskega razvoja v sodobno ustvarjanje.“

Polna usta so nas, kako bomo živeli z naravo, kakšen naj bo trajnostni in sonaravni razvoj, rokodelske dejavnosti omogočajo prav to, to je konkretizacija trajnostnega in sonaravnega razvoja.

Goran Lesničar Pučko: „Pomembno je izobraževanje, ki pa je žal pri nas na področju domače in umetnostne obrti velik problem. V Sloveniji imamo vsako leto manj mojstrov, ki so pripravljeni in sposobni prenašati svoje znanje mlajšim generacijam. Ena od zahtev zbornice je zato tudi, da se spremeni pokojninski zakon za rokodelce. Drugi vzrok močnega upada rokodelcev je tudi slaba prodaja. Poznamo tudi politiko trgovcev, ki imajo previsoke cene za te izdelke.“

Vzrok ni samo slabo gospodarsko stanje. V Sloveniji gre resnično za velik problem nerazumevanja domače in umetnostne obrti, gre za zatiranje ustvarjalnosti naroda. Če ne bomo naredili korak naprej, bo upadlo že tako skromno število mojstrov.

Vsakdo od nas, ki nam ni vseeno za to pomembno področje naše identitete, je zato poklican in povabljen k ogledu razstave izdelkov različnih umetniških mojstrov, ki ustvarjajo iz lesa, kamna, gline, šibja, slame (tudi ličja in trav), stekla, železa, papirja, naravnih tkanin, volne, usnja in voska ter vezejo in klekljajo. Omenjena naravna gradiva sooblikujejo sodobna prizadevanja za trajnostni in sonaravni razvoj ter s paleto žlahtnih dodanih vrednosti bogatijo kakovost človekovega bivanja. V času razstave se bodo rokodelci sestali na mednarodnem posvetu o prihodnjih izzivih rokodelske ustvarjalnosti v Evropi, potekale pa bodo tudi številne prireditve, srečanja in rokodelske delavnice.

Vabljeni v Slovenj Gradec, do 31.maja.