Godci KUD Franc Ilec Loka - Rošnja
Kulturno-umetniško društvo Franc Ilec Loka - Rošnja
Slovenija | 25.03.2012, 23:19
Kulturno-umetniško društvo Franc Ilec Loka - Rošnja letos praznuje 25 let delovanja. Za ohranjanje in obujanje ljudskega izročila skrbijo folklorna skupina, godci ljudskih viž in pevci ljudskih pesmi. Pevce in godce smo gostili v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te.
S pesmijo, z vižami in besedo so jo pletli predsednik društva Marjan Malek ter pevci in godci Branko Lešnik, Jure Lešnik, Darko Lešnik, Izidor Pernek, Janez Vidovič, Silvo Roškar, Jožef Ekart in Jože Ekart.
Kulturno-umetniško društvo Franc Ilec Loka - Rošnja je bilo ustanovljeno februarja 1987 v vasi Rošnja. Loka in Rošnja, dve vasi v občini Starše, ležita v osrčju Dravskega polja, v smeri iz Maribora mimo Miklavža proti Ptuju. Loka pomeni kraj ob vodi, Rošnja pa počivališče. Nekdaj je tu potekala glavna povezava med Hrvaško in Avstrijo. Vasi sta bili nekdaj gospodarsko vezani na kmetijstvo, ljudje pa so zaposleni v bližnjih večjih mestih. Društvo letos praznuje 25 let delovanja in v teh dneh pripravlja prireditve ob okroglem jubileju. Ime si je nadelo po domačinu, mladostniku, ki je odšel leta 1945 v partizane, in se ob koncu vojne ni vrnil. Del njegove družine pa danes deluje v društvu, ki združuje folklorno skupino, pevce ljudskih pesmi in godce ljudskih viž. Vse tri sekcije društva so priznane doma in na tujem in se uvrščajo na zaključna državna srečanja v sklopu Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti.
Pevci pesmi iščejo v domačem kraju in bližnji okolici. V svojem repertoarju imajo vsebinsko raznolike pesmi, med njimi kar nekaj obrednih; novoletno, trikraljevsko in florjanovo kolednico. V kraju pa je živo koledovanje za tri kralje. Kot godci delujejo v dveh zasedbah. Eno sestavljajo klarinet, harmonika in bas ali bariton, v drugi pa se družijo harmonika, dva bršljanova lista, rifl, klepec, bumbajs in kosa. Nekaj viž so povzeli po ljudskih godcih Trio škorci iz Prepolj. Starejših godcev in pevcev, na katere bi se lahko naslonili ali po njih povzeli način petja in igranja, ni več. Zato ljudsko petje in godčevstvo danes živi le znotraj njihovega društva.
