
Alenka Adamič Richardson med radijskimi sodelavci in z nadškofom Alojzem Uranom
Umrla je Alenka Adamič Richardson (1939 - 2012)
Slovenija | 23.03.2012, 15:23
V nedeljo, 18. marca 2012, je v 73. letu starosti ob navzočnosti sina Marka, hčerke Rachel in štirih vnukov na svojem domu v Alexandrii blizu Washingtona umrla dolgoletna urednica slovenske oddaje Glasa Amerike in naša ameriška dopisnica Alenka Adamič Richardson. Pogrebna maša je bila v soboto, 24. marca, ob 13. uri v kapeli pogrebnega zavoda v okraju Fairfax. Pokopali jo bodo na vojaškem pokopališču v Arlingtonu, kjer počiva njen pokojni mož. Datum pogreba še ni določen. Sodelavci Radia Ognjišče smo zanjo molili pri nedeljski maši ob začetku misijona, 25. marca ob 10. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani. Zanjo je maševal urednik Franci Trstenjak.
Glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak - V slovo Alenki Adamič Richardson
Z Bogom! Tako se je vedno sklenil pogovor ali osebni ali po telefonu z Alenko Adamič Richardson, ki je na četrto postno nedeljo Gospodovega leta 2012 zaprla utrujene zemeljske oči. Z Bogom se je poslovila od svojih domačih, sina in hčere ter štirih vnukov, in v Bogu je prestopila prag večnosti, v katero je verovala in katera ji je tudi dajala moč in oporo skozi vse viharje, ki jih je bila deležna na svoji življenjski poti. Ko se je pred leti soočila s kruto boleznijo, se ni vdala, ampak se je borila in tudi dobila nekaj bitk. V zadnji so ji zelo pojenjale moči, a ves čas je zaupala v Božjo voljo, saj si je želela vdano nositi križ za Gospodom. Ni bežala od njega, oklenila se ga je. Ob zadnjem pogovoru mi je zaupala, da si želi še enkrat obiskati Slovenijo, ki jo je nadvse ljubila in jo nosila globoko v srcu. Sicer pa je bil v vseh letih, odkar sem jo poznal, ob vsakem slovesu že postavljen datum ponovnega prihoda v domovino.
S pokojno Alenko Adamič Richardson sem navezal stike v letu 1994, ko je Radio Ognjišče začel svoje poslanstvo. Prišla je s predlogom, da bi bila v našem programu slišana oddaja Glas Amerike, ki so jo mnogi pred slovensko osamosvojitvijo poslušali tako rekoč na skrivaj, saj je posredovala informacije, ki niso bile po volji komunističnemu režimu. Predlog je bil sprejet in vse do ukinitve slovenske oddaje, ob koncu februarja 2004, smo oddajo prenašali. Glas Amerike je utihnil, Alenkin glas pa ne, saj je želela in hotela še naprej kot prostovoljka pripravljati prispevke o življenju v Združenih državah Amerike. Ko se je delovni dan v Ameriki komaj začenjal, je bila pri računalniku, prebirala in pisala, potem pa posnela, saj je vedela, da mora biti prispevek pri nas do trinajste ure. Tudi v času bolezni ni opustila svoje novinarske žilice. Zadnji prispevek nam je posredovala ob koncu lanskega leta.
Pokojna Alenka je vedno z veseljem pripovedovala, kako jo v Ljubljani in drugod po Sloveniji ustavljajo ljudje in jo sprašujejo, če je ona tista, ki jo slišijo na radijskih valovih. Imela je poseben glas. Ko ga slišiš, se obrneš in želiš videti tudi obraz. Zdaj je ta glas utihnil, a spomin na pokojno Alenko Adamič Richardson bo ostal in to v globoki hvaležnosti, ker je bila pripravljena veliko dobrega storiti za Republiko Slovenijo, ker je bila pripravljena pričevati za preprosto spoznanje, da človek brez vere v Boga ne more srečno živeti. Naj ji bo Stvarnik in Gospodar življenja usmiljen in ji nakloni večno srečo v družbi angelov in svetnikov.
"Tukaj Washington, Glas Amerike! Lepo pozdravljeni. Pred mikrofonom Alenka Adamič Richardson!" Njen glas smo deset let vsak večer ob delavnikih lahko slišali tudi na Radiu Ognjišče. Ta uvodnik je utihnil 27. februarja 2004, ko je bila oddaja ukinjena. Še naprej pa smo lahko poslušali glas naše ameriške dopisnice, ki se je oglašala z zvočnimi posnetki ali prek telefona kar iz svojega stanovanja. V nedeljo, 18. marca, je dokončno utihnil za ta svet, saj je Alenka Adamič Richardson prestopila prag večnosti.
Njena zemeljska pot se je začela avgusta 1939 v Ljubljani. Mladost je preživljala v Rožni Dolini, kjer je bila doma. Želja po novih spoznanjih in svobodi, ki jo v domovini ni mogla izkusiti v polnosti, jo je peljala v svet - v Združene države Amerike. Radovednost, kritičnost in razsodnost so jo usmerile v novinarski poklic. Že v sedemdesetih letih je postala zunanja dopisnica slovenske oddaje Glasa Amerike. V letu 1977 se je kot napovedovalka in novinarka pridružila slovenski skupini na tej radijski postaji, ki jo vzdržuje ameriška vlada. Leta 1988 je za Stankom Šušteršičem prevzela uredništvo slovenske oddaje, ki je takrat delovala še v sklopu jugoslovanske redakcije. Podobno kot v domovini so si morali tudi na radiu Glas Amerike izboriti samostojnost. Pod njenim vodstvom je leta 1991 zaživelo samostojno slovensko uredništvo.