Proti družinskemu zakoniku tudi Zavod Iskreni.net
Politika | Petra Stopar
Zavod Iskreni.net, Center za avtizem in predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic ocenjujejo, da družinski zakonik vsebuje številne nepremišljene rešitve ter je poln dvoumnosti. Kot opozarjajo, zakonik deli javnost tam, kjer to ne bi bilo potrebno. Ko o tako pomembnih stvareh v družbi ni velike mere soglasja, je po njihovem mnenju edino racionalno, da se zakon zavrne in se pristopi k oblikovanju novih rešitev.
Igor Vovk v imenu vodilne družinske organizacije Iskreni.net meni, da je temeljna pomanjkljivost zakonika redefinicija zakonske zveze in družine. Pravi, da bi si za vsakega otroka morali želeti, da ima ljubečega očeta in ljubečo mamo, ne zgolj poljubna ljubeča odrasla. „Otrokom, ki so prikrajšani že zaradi razhoda staršev (tudi tisti v istospolnih družinah), bi morali čim bolj olajšati to prikrajšanost, napačno pa je, če to prikrajšanost označimo kot normalno“, dodaja Vovk.
Ob tem opozarja, da to nikakor ne pomeni „manjvrednosti otrok, ki živijo v drugih, raznovrstnih oblikah družin, še manj to, da bi morale biti kratene njihove pravice“. Še več, prepričan je, da bi jih morala država še bolj podpreti in zaščititi. Odločno pa nasprotuje mnenjem, da se pravic teh otrok ne da zagotoviti brez redefinicije družine.
V imenu Centra za avtizem predsednica Vesna Melanšek opozarja, da bi moral biti namen zakonika ščititi in podpirati tudi tiste, ki so tega najbolj potrebni in upravičeni, „to je tudi otrok s posebnimi potrebami, ter njihovih družin, ki z velikimi žrtvami, odrekanji in ljubeznijo skrbijo zanje, družinski zakonik pa jih sploh ne omenja, kot da te družine sploh niso družine“.
Podpirajo izjavo psihologa dr. Janeka Muska, da je definicija družine v zakoniku neustrezna, saj o otroku ne govori z generacijskega vidika, temveč izključno starostnega, torej družina preneha biti družina, ko otrok dopolni 18 let. „Otroci s posebnimi potrebami pa so otroci vse svoje življenje.“
Dr. Jože Balažic pa je spomnil na nedavno odprto pismo z naslovom Koristi otrok podrejene biseksualnim skupnostim, ki so ga napisali akademiki s prvopodpisanim dr. Ivanom Štuhecem. Po beseda Balažica novi družinski zakonik vsa razmerja med spoloma ureja v novo, predvsem biseksualno razmerje; postavlja za temelj družine otroka in ne moškega in ženske; ne upošteva bioloških, antropoloških in psiholoških spoznanj, ki bistveno vplivajo na otrokovo samopodobo; želi izenačiti nekaj, kar biološko ni mogoče in za to instrumentalizira državo; s tem zakonom izziva ustavno presojo in konflikt z obstoječo zakonodajo.
