Pustno rajanje

Slovenija | 20.02.2012, 08:20

Oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo na temo pusta prepletali z glasbo in s pripovedmi iz različnih krajev Slovenije. Spoznali smo Ravenski pust, bogato dediščino fašenka na Ptujskem in Dravskem polju, pust v Ponikvah na Dolenjskem in ligojnške maškare.

Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. Pustni karnevali in povorke se odvijajo v mestnem, trškem in vaškem okolju. V pustnih sprevodih se predstavijo povabljene pustne skupine in posamezniki iz Slovenije, slovenskega zamejstva in sosednjih držav, torej nekakšna živa razstava mask. V marsikaterih vaseh na podeželju pa pusta praznujejo bolj intimno. Nekaj takšnih oblik pustovanja smo predstavili v sobotni oddaji.

Pustovanje v Drežniških Ravnah, Jezércih in Mágozdu (ali po domače Ravensk' pust) spada med najvidnejša ljudska pustovanja v Sloveniji. Odlikujejo ga tradicionalni scenarij in šemski liki ter značilne lesene maske Ta grdega.

Eno najbolj živih pustnih dogajanj pri nas so gotovo vasi na Ptujskem in Dravskem polju. Bogato dediščino fašenka in s tem korantije danes ohranjajo po načelu »živega muzeja« v Markovcih in Zabovcih, kjer vsako leto prikažejo številne skupine in tipe šemskih likov. Osrednji pustni lik tega območja je korant, ki je v današnjem času postal osrednji lik vsega slovenskega pustovanja. Ptujski fašenk zbere okrog sebe, poleg novejših šemskih likov, ki ironizirajo aktualno dogajanje v domačem okolju, še celo druščino tradicionalnih likov, med njimi: hudiče – tajfle, pa kopjaše – slavnostne zastavonoše, ki med lahnim poskakovanjem mečejo v zrak palice, okrašene z raznobarvnimi trakovi. Zvočno kuliso dogajanja ustvarjajo pokáči z dolgimi biči. V sprevodu korantije srečamo tudi otroke, oblečene v piceke - kokoši oziroma piščance, ki plešejo po kmečkih dvoriščih ob zvoku piščali, v dar pa dobijo jajca. Tu srečamo še medvede, lik ruse, ki predstavlja konja, pa skupino oračev z lesenim plugom, ki s simboličnim oranjem in sejanjem želijo dobro letino na polju. Pustno oranje je stara šega, ki jo povezujejo s plodnostno magijo in je znana povsod, kjer je razširjeno obdelovanje zemlje z oranjem. Orače pozna precejšen del Evrope in domala vsa Slovenija. Z največjim številom in barvitostjo pa so zastopani na območju Slovenskih goric, Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja. V oddaji smo predstavili orače iz Lancove vasi, starejše in otroke, ter orače iz vasi Strajna (občina Podlehnik). Slednji vsako leto, že več kot 35 let, na pustno nedeljo in ponedeljek obiščejo vasi in zaselke Strajna, Zakl, Podlehnik in Stonašina. V mali skupini, ki šteje največ osem likov, se družijo korant, sejavec, plugec, kojiča in pokar. Vse like izdelajo sami.

Ligojnške maškare, v organizaciji domačih fantov, mož in deklet, sestavljajo vsako leto isti liki: poveljnik, muskontarji, pari, ki v hiši zaplešejo za srečo in dobro letino, mežnar, ki pobira denar, klobasar, ki pobira klobase, Lojza, starejša gospa, ki v košari zbira jajca, krofe, pijačo in ostale dobrote, ki jih dobijo v dar, pometač, ki pred vsako hišo pomete, preden maškare vstopijo. V Ligojni potekajo obhodi od hiše do hiše vedno na pustni torek, v ponedeljek pa „odmerijo“ cesto in tako simbolično napovedo prihod maškar. Ligojnške maškare obiščejo Malo in Veliko Ligojno ter Razpotje nad Ligojno, skupaj okoli 120 hiš. V sredo pripravijo pokop pusta, ko Pusta zakurijo. Poleti pa za vse vaščane pripravijo piknik, kjer použijejo nabrane darove.

Izročilo Ponikovskih mačkar (Ponikve na Dolenjskem) oživi fantovska skupnost vsako leto na pustni torek in na pepelnično sredo, ko vsak zaposleni fant obvezno ostane doma. Ponikovci šego ohranjajo v zaprtem vaškem krogu, zato je bila pozno odkrita in jo raziskujejo šele po letu 1990. Priprave potekajo mesec dni pred pustom. Dogajanje se začne na pustni torek v zgodnjih jutranjih urah z obhodom skupine tradicionalnih mask, ki jo sestavljajo agent, podivci, petelini in košute, ta star in ta stara in ta lepe mačkare. Podivske maske hodijo po vasi 14 dni ali tri tedne prej in naznanjajo pustni čas. V torek popoldan se na vasi odvija program, ki je vsako leto skrivnost. Je karnevalsko kritično obarvano in vsako leto uglašeno na aktualno temo. Zvečer pa hodijo plesat po hišah; policaj, dva ta lepa para in harmonikar, v zahvalo vsem, ki so čez dan darovali. V hiši obredni ples najprej zaplešeta ta lepa para med seboj, nato pa še z gospodarjem in gospodinjo. Ko hodijo od hiše do hiše, igrajo posebno koračnico. Nato pripravijo še zabavo za domačine in ob tem tudi sprejem in krst novih fantov v fantovsko skupnost.

Vabljeni k poslušanju pustno obarvane oddaje.