Sveti sedež predstavil poslanico papeža Benedikta XVI. za postni čas 2012
Svet
„Mislimo drug na drugega, tako da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.“ (Heb 10,24) S temi besedami iz Pisma Hebrejcem se začenja poslanica papeža Benedikta XVI. za letošnji postni čas.
Poslanico so po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan predstavili danes v Vatikanu. Kardinal Robert Sarah, predsednik Papeškega sveta 'Cor Unum', je poudaril, da nas izbrane svetopisemske besede opominjajo na nekatere značilnosti postnega časa. To je namreč čas, ko naj bi pozornost usmerili na Jezusa Kristusa in pomagali bližnjim. Letošnja papeževa poslanica pa odpira še prostranejši pogled na postni čas, ko nas vabi, naj se spodbujamo k ljubezni in dobrim delom.
Zelo pomemben element, ki ga izpostavlja poslanica, je torej bratsko opominjanje. Pozornost do bližnjih seveda ne pomeni le denarne pomoči, ampak vključuje tudi skrb za njihovo duhovno dobro, je izpostavil kardinal Sarah. Gre za določeno odgovornost, ki je povezana tudi z zveličanjem. Ljubezen nas mora pripraviti, da se medsebojno spodbujamo, ko hodimo skupaj proti svetosti. Individualizem, ki poudarja le pravice posameznika, pripelje kvečjemu do ravnodušnosti do bližnjih in osamljenosti. V človeku pa obstaja tudi klic k samo podaritvi. Če se zapre zgolj v zahtevanje, namesto v podarjanje; v iskanje prostora zase, namesto ponujanja prostora drugim, bo povsem naraven izid osredotočenost nase oz. ločenost od drugega. Kardinal je nadaljeval, da kadar je v imenu individualizma zanikan klic k občestvu, ceno za to plačuje celotno človeštvo. Zato moramo priznati, da drug do drugega nosimo odgovornost, da si pomagamo materialno, kot tudi duhovno. Za bratsko opominjanje sta nujna pogum in ponižnost. Le-to pa je nujno za našo pot osebne vere in za življenje naših krščanskih skupnosti.
Kardinal Sarah je nato dodal, da nam pri bratskem opominjanju, ki ga vodita resnica in ljubezen, lahko pomaga tudi Cerkev. Njeno delovanje namreč spodbuja iskrena skrb za človeka današnjega sveta. Pri tem se ne navdihuje iz obsodbe, ampak iz pravičnosti in usmiljenja. Gre za preroško poslanstvo Cerkve. Sarah je spomnil na starozavezne preroke. To so bili možje, ki jih je Bog poklical in poslal, da oznanjajo Božjo voljo ljudstvu. Take osebe potrebujemo tudi danes. Vendar pa bi bilo premalo govoriti in delovati le v okviru zunanjih pojavov krivičnosti. Potrebno se je poglobiti v njihove korenine.
Posebna preroška naloga Cerkve danes je kazati na odsotnost Boga. Le-ta je namreč resničen izvor krivic, ki nas obkrožajo. Če človek ne prizna Stvarnika in Gospoda nad seboj, samega sebe naredi za boga in družbeno življenje se izrodi v neprenehen boj. Brez Boga bivanje tako postane boj za preživetje. Po kardinalovih besedah je naša prva naloga zato povedati svetu, da Bog je in da je naša prihodnost odvisna od našega priznanja te Božje oblasti, brez katere bi bilo vse v rokah interesov najmočnejših. Te temeljne duhovne razsežnosti bi se morale zavedati vse generacije in za to je odgovorna Cerkev.
Postni čas je v liturgičnem letu najprimernejši trenutek za spreobrnjenje, da se spomnimo, da Bog nikoli ne pozabi na nas. Papeževa poslanica za letošnji postni čas nas zato želi opomniti na pravice in naše dolžnosti do bratov, pa tudi do Boga. Vse to pa se mora zgoditi znotraj krščanske skupnosti. Tako je svoj govor sklenil kardinal Sarah. V tej skupnosti, je še enkrat spomnil na koncu, morata vladati načelo vzajemnosti in bratskega opominjanja, cilj pa morata biti tako dobro ljudi na zemlji kot tudi njihovo zveličanje.
