Novice iz Melbourna

| 22.02.2012, 07:04 Matjaž Merljak

Komaj smo si segli v roke in zaželeli drug drugemu obilo zdravja, osebne sreče, miru v prihajajočem novem letu, že smo skoraj pri kraju meseca februarja po trgovinah pa je že zaslediti velikonočne pirhe. Kam, ljudje drvimo?? Marsikaj zanimivega se je zgodilo v tem času tako v slovenski skupnosti v Melbournu kot po vsej Avstraliji!

Naj samo na kratko omenim tukajšnje vreme, ker bi moralo biti prav v tem času sončno, vroče, morska obala polna kopalcev in izletniške točke radovednih turistov je letos vse bolj mrtvo, v isti sapi smo pa zadovoljni, da so jezovi polni pitne vode, po dolgem času so celo ribiči prišli na svoj račun, želja po dobri postrvi.

Letos je prvič po zelo dolgem času turistična lestvica in visokega avstralskega dolarja v Viktoriji presegla 125.000 turistov. Velik dotok prihaja prav s Kitajske, kajti turisti iz Evrope in Amerike so zaradi visokega dolarja bolj premišljeni. Zelo popularen Queensland ali Kraljičina dežela je v velikih težavah. Še do avgusta 2006 je bil višek 168 tisoč turistov, dočim je v letošnji sezoni preživelo 70 tisoč in pol turistov več v Viktoriji kot kjerkoli drugje. Sydney še vedno vodi z 207.000 turisti. Viktorija se naglo približuje z odličnimi restavracijami, dobrim vinom, športnimi igrišči in kulturnimi prireditvami, modernimi trgovinami, arhitekturo mesta in živalskem vrtu. Viktorijski turizem se z ponudbo z 5,2 biljona dolarjev želi približati svetu z zanimivostmi krajev »Down under«. Tudi Avstralci ne sedijo doma, sicer jih je več kot pol milijona potovalo samo v mesecu decembru.

Vsako leto 26. januarja praznujemo Australia day. Letos je minilo je že 234 let od prvega ladjevja kapitana Arthurja Phillipa leta 1788, ki je z 11 ladjami kaznjencev in angleško zastavo priplul iz Velike Britanije v Sydney Cove.

Dan praznovanja v letu 2012: sodobna Avstralija, sestava družbe 21-ih milijonov, raznolike pokrajine in neverjetnega vsestranskega uspeha do danes in načrtovanja v prihodnost. Pretekla zgodovina se je nanašala na priložnost, sposobnost in vztrajnost, od sedaj naprej moramo spoštovati in upoštevati te dobrine še za boljši jutri.

Občinski župani podeljujejo na ta slovesen in nepozaben dan novim imigrantom avstralska državljanstva. Še dobro se spominjam, kako mi je bilo srce, ob prejemu novega državljanstva in začetku novega načina življenja v Avstraliji, ki bo naslednje leto ob tem času že pol stoletja.

Vsi, prav vsi smo se na tak ali drugačen način vključili v to praznovanje, tako doma v krogu družine, parkih, kjer koli, pečenje mesa na žaru, ovčje meso, dober steak in klobase. Pivo je teklo v potokih, morske plaže polne mladih družin in najmlajših.

Poletni čas! Samo še dva tedna! S prvim marcem tako že stopamo v jesenski čas! Kaj se je zgodilo s poletjem?

V verskem in kulturnem središču v Kewju smo imeli čast ponovnega srečanja s patrom provincijalom Stanetom Zoretom. V času božičnih in novoletnih praznikov je bil v veliko pomoč patru Cirilu Božiču. 18. januarja je še pred odhodom nazaj v Slovenijo daroval sveto mašo v Domu matere Romane v zahvalo za 20 let Doma in se še istega dne poslovil od Avstralije. Hvaležni smo mu bili za prijazen obisk, mnoga srečanja z rojaki in tudi z vsemi skupinami prostovoljcev misijona v Kewju. Srečno se je vrnil in že poslal hvaležne pozdrave.

Letos 25. januarja je minilo že tudi 60 let, od kar so izšle in pričele redno izhajati »Misli-Božje in človeške Misli – informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji«. Skozi vsa ta leta so prispevali in oblikovali mesečnik različni patri. Leta 1952 je bil prvi p. Beno Kordež, sledili so: p. Klavdij Okorn, p. Rudolf Pivko, p. Bernard Ambrožič, od leta 1972 je prevzel delo p. Bazilij A. Valentin OFM MBE v Melbournu, vse do njegove smrti leta 1997. Delo je zatem nadaljeval p. Metod Ogorevc do leta 2001 in od tam dalje pa že 11 leto teče glavnemu uredniku p. Ciril Božiču OFM OAM, skupaj z laično misijonarko Marijo Anžič.

Vsebina sedanjega dvomesečnika zajema vso Avstralijo, s tem pa novice in glavne dogodke vse slovenske skupnosti. V sliki in besedi se vrstijo obletnice porok, družinska slavja, rojstni dnevi in godovi, spomina pokojnih, obiska pomembnih cerkvenih obletnic vse slovenske skupnosti širom Avstralije, tudi kapelic, ki so sestavni del romarjev, rojakov pod Južnim križem. Lanski dvomesečnik s 392 stranmi branja v šestih izvodih in letnim koledarjem je bilo poslano za arhiv v Ljubljano.

Iz leta v leto narašča učilnica otrok tretje in že četrte slovenske generacije Slomškove šole v Kewju. Letos je na spisku že do 30 otrok. Tudi to je kultura naših mladih glavic in src in kultura odraslih, da jih znajo navdušiti, podpreti in opogumiti.

Istočasno je bila spodaj v dvorani v času praznikov na ogled v sliki in besedi razstava 60 letnega delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji.

 Širom Melbourna se je slovenska skupnost poklonila tudi kulturnemu prazniku – smrti našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. 5. februarja je bila sv. maša ob 10. uri dopoldne. Že pri maši nas je p. Ciril Božič spomnil naše domovine Slovenije in o Prešernovem dnevu, kulturnem prazniku, 8. februarja.

Kulturni program so predstavili takoj po maši kar pred oltarjem. Nastopali so člani igralske skupine z recitacijami, cerkvenim pevskim in moškim pevskim zborom »Planika«. Zadonela je »Zdravljica«. Neverjetno doživetje slovenske skupnosti v tako oddaljenem Melbournu in tako blizu src vsakega posameznika, ki še vedno zdravo misli in spoštuje Slovenijo, posebno v času novih volitev –nove vlade in napredka v bodoče.

Čestitke samostojni Sloveniji, predsedniku SDS-a, ki jo vodi Ivan Janez Janša!