Papež Benedikt XVI. in Sveti sedež v letu 2011

Svet | 30.12.2011, 20:58

Sodelavci slovenskega uredništva Radia Vatikan so zbrali dogodke, ki so se v Vatikanu dogajali v letu 2011. Vabljeni k branju.

Januar

Leto, ki se izteka, je zaznamovala 25. obletnica svetovnega dneva molitve za mir, ki je na željo papeža Janeza Pavla II. potekala leta 1986 v Assisiju. 1. januarja, med molitvijo Angelovega češčenja, je sveti oče tako napovedal, da bo oktobra poromal v mesto sv. Frančiška. Na to pot pa je povabil tudi predstavnike drugih krščanskih veroizpovedi, svetovnih verstev in ljudi dobre volje. Tokratno molitveno srečanje je imelo namen spomniti na tisti zgodovinski dogodek, pa tudi obnoviti prizadevanje za mir. „Kdor je na poti proti Bogu, ne more, da ne bi prinašal miru, kdor gradi mir, pa ne more, da se ne bi približeval Bogu,“ tako je 1. januarja letos poudaril papež Benedikt XVI.

Dva tedna kasneje, 14. januarja, je Sveti sedež oznanil, da je bil potrjen čudež na priprošnjo papeža Janeza Pavla II. Za datum njegove beatifikacije je bil določen 1. maj 2011, nedelja Božjega usmiljenja.

15. januarja je Kongregacija za verski nauk ustanovila osebni ordinariat Naše Gospe iz Walsinghama. Le-ta je tako postal prvi „anglikanski“ ordinariat, namenjen tistim anglikanskim pastirjem in vernikom, ki so izrazili željo po vstopu v polno in vidno občestvo s katoliško Cerkvijo. Gre za pravno strukturo, urejeno na način, ki dopušča polno občestvo s katoliško Cerkvijo, pri čemer pa se ohranijo elementi anglikanskega izročila. Določila novega ordinariata ustrezajo prizadevanjem za ekumenski dialog, ki je ena izmed prednostnih nalog katoliške Cerkve. Istega dne je bil v katoliškega duhovnika posvečen Keith Newton, nekdanji anglikanski škof, katerega je papež Benedikt XVI. imenoval za prvega ordinarija.

Februar

19. februarja so svetemu očetu predstavili Papeški letopis za leto 2011. Letopis podaja novosti, povezane z življenjem katoliške Cerkve: na primer število novih škofovskih sedežev in apostolskih vikariatov v svetu, koliko je bilo krstov, porazdelitev katoličanov po celinah, število škofov, duhovnikov, stalnih diakonov, redovnikov in redovnic z zaobljubami in duhovniških kandidatov. Izstopa podatek, da je zadnje uradno število krščenih vernikov ena milijarda in 181 milijonov, kar je kar 15 milijonov več kot v preteklem letu. Zanimivo pa je tudi, da je na ameriški celini 13,6% svetovnega prebivalstva, medtem ko ameriški katoličani predstavljajo skoraj polovico vsega katoliškega sveta (49,4%). Nasprotno pa azijsko prebivalstvo predstavlja 60,7% svetovnega prebivalstva, medtem ko je število azijskih katoličanov opazno manjše, saj predstavlja le slabih 11% vseh katoličanov po svetu.

Marec

4. marca so bile na Tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavljene osnovne smernice za 13. redno splošno zasedanje škofovske sinode. Le-to bo na temo nove evangelizacije potekalo oktobra 2012 v Vatikanu. Zgodovinski trenutek, v katerem se nahajamo, je zapolnjen s spreminjanjem in v njem je težko najti točke, na katere bi se lahko oprli. Zato moramo kristjani, kot poudarjajo smernice, v sebi prepoznati in se očistiti sledov strahu, utrujenosti in omotice. Cerkev se ne sme vdati in zapreti sama vase, saj obstaja, da bi evangelizirala. Prvo poglavje smernic govori o pobudi dvorišča za pogane, drugo podrobneje opredeljuje značilnosti oznanjevanja evangelija, tretje poglavje pa je posvečeno krščanski vzgoji kot oblikovanju celotne osebe.

10. marca je izšel drugi del knjige papeža Benedikta XVI., z naslovom Jezus iz Nazareta in podnaslovom Od vhoda v Jeruzalem do vstajenja. Prvi del knjige, ki je podnaslovljen Od krsta v Jordanu do spremenitve, je izšel že leta 2007. Papež v uvodu piše, da njegov namen ni bil pisati o Jezusovem življenju, ampak orisati Jezusov lik in sporočilo, da bi tako našli resničnega Jezusa.

24. in 25. marca je francoska prestolnica Pariz gostila uvodno dejanje dvorišča za pogane. Gre za pobudo svetega očeta, ki je bila uresničena s pomočjo Papeškega sveta za kulturo. Namen je omogočiti prostor srečevanj in dialoga z neverniki. Sam izraz 'dvorišče za pogane' se sicer nanaša na poseben prostor v jeruzalemskem templju, ki je bil posvečen pogovorom med Judi in pogani. Na ta prostor se je papež Benedikt XVI. skliceval med nagovorom članom Rimske kurije leta 2009, ko je dejal: „Mislim, da bi Cerkev tudi danes morala odpreti nekakšno 'dvorišče za pogane', kjer bi se ljudje lahko povezali z Bogom. Dialogu z verstvi se mora danes pridružiti tudi dialog s tistimi, za katere je vera nekaj tujega, tistimi, ki ne poznajo Boga, a vendar ne morejo preprosto ostati brez njega, zato se jim ga lahko približa vsaj kot Neznanca.“ V dogajanje v Parizu se je papež Benedikt XVI. vključil preko video prenosa, med katerim je nagovoril predvsem mlade: „Dragi prijatelji, poklicani ste, da med seboj gradite mostove (...) in najdete poti do dialoga.“ Verni in neverni morajo živeti kot bratje in graditi svet svobode, enakosti in bratstva.

Sveti oče je konec meseca, 27. marca, obiskal Ardeatinske jame, ki se nahajajo v bližini katakomb v jugovzhodnem predelu Rima. Na tem kraju je bilo 24. marca leta 1944 ubitih 335 nedolžnih oseb. Papež je nad grobiščem zmolil Psalm 23, ki pravi: „Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.“

April

Takoj na začetku meseca aprila je bilo oznanjeno, da bo sicer že 1. januarja napovedano molitveno srečanje v Assisiju, potekalo 27. oktobra, natanko na 25. obletnico prve molitve za mir, ki so se je udeležili predstavniki različnih svetovnih verstev. Skupaj z datumom je bilo napovedano tudi, da bo dan premišljevanja, dialoga in molitve za mir in pravičnost na svetu, potekal pod geslom "Romarji resnice, romarji miru".

„Vodniki na poti zame niso le nekateri veliki svetniki, ki so mi pri srcu in jih dobro poznam, ampak tudi preprosti svetniki, kar pomeni dobri ljudje, ki jih srečujem v svojem življenju in verjetno ne bodo nikoli kanonizirani.“ 13. aprila je papež Benedikt XVI. sklenil dvoletni cikel katehez med sredinimi splošnimi avdiencami, ki jih je namenil svetnicam in svetnikom. Zatem je začel novo serijo katehez, posvečenih molitvi.

Na veliki petek, 22. aprila, je sveti oče sodeloval v verski oddaji na 1. programu italijanske državne televizije (RAI). Odgovoril je na nekaj vprašanj o trpljenju. Eno izmed njih mu je zastavila sedemletna deklica, ki je doživela nedavni potres na Japonskem. Prosila ga je, naj ji razloži, zakaj jo mora biti po tem dogodku tako zelo strah in zakaj morajo biti otroci žalostni. Papež ji je odgovoril, da pravih pojasnil za trpljenje nimamo. Vendar pa je pomembno vedeti, da je Bog na naši strani, da ljubi vsakogar in da so na svetu mnogi, ki mislijo na trpeče in delajo vse, da bi jim pomagali. Nekega dne bomo tako razumeli, da trpljenje ni bilo prazno in zaman, za njim je bil načrt ljubezni.

Maj

"Janez Pavel II. je blažen!" 1. maja, na nedeljo Božjega usmiljenja, je papež Benedikt XVI. svojega predhodnika, Janeza Pavla II. razglasil za blaženega. Na Trgu sv. Petra v Vatikanu in po različnih mestih v Rimu se je ob tej priložnosti zbralo okoli milijon in pol ljudi. Med homilijo je papež Benedikt XVI. o novem blaženem dejal: „Kristusu je odprl družbo, kulturo, politične in gospodarske sisteme ter s silo velikana – z močjo, ki mu je prihajala od Boga – v drugo smer zasukal potek, ki je bil videti nepovraten.“ Benedikt XVI. pa je spregovoril tudi o njegovem pričevanju v trpljenju: „Gospod ga je počasi trgal od vsega, on pa je še vedno ostajal 'skala', kakor je to hotel Kristus. Njegova globoka ponižnost, ukoreninjena v tesnem zedinjenju s Kristusom, mu je omogočila, da je še naprej vodil Cerkev in dal svetu še zgovornejše sporočilo prav v času, ko so mu telesne moči pojemale. (...) Blagor ti, ljubljeni papež Janez Pavel II., ker si veroval! Še naprej – te prosimo – podpiraj iz nebes vero božjega ljudstva.“

7. in 8. maja je sveti oče obiskal Oglej in Benetke. To je bil njegov 22. pastoralni obisk v Italiji, potekal pa je pod geslom „Potrdi nas v veri“. Med osrednjo sveto mašo je papež zbranim med drugim spregovoril o dveh učencih na poti v Emavs: „Za vsakogar izmed nas je nujno, da se tako kot se je zgodilo učencema iz Emavsa, pustimo učiti Jezusu: predvsem s poslušanjem in ljubeznijo do Božje besede. (...) Potrebno pa se je tudi usesti k mizi z Gospodom, postati njegovi povabljenci, da bi njegova ponižna prisotnost v Zakramentu njegovega telesa in njegove krvi v nas obudila pogled vere, s katerim bi vse in vsakogar videli z očmi Boga, v luči njegove ljubezni.“

21. maja ob trinajsti uri in enajst minut se je papež Benedikt XVI. povezal s posadko na Mednarodni vesoljski postaji. Med dvajset minut trajajočo povezavo je sveti oče astronavtom zastavil nekaj vprašanj. Dvanajst članov mednarodne ekipe je lahko le slišalo njegov glas, medtem ko so v Apostolski palači tudi preko zaslona lahko spremljali dogajanje na vesoljski postaji. Le-ta se je v tistem trenutku nahajala približno 400 km nad Zemljo, ki jo sicer obkroži v okoli 90 minutah.

Junij

Prvo letošnje mednarodno apostolsko potovanje je bilo 4. in 5. junija, in sicer je papež odšel na Hrvaško. To je bilo njegovo 19. mednarodno potovanje. Potekalo je pod geslom „Skupaj v Kristusu“. Obisk na Hrvaškem pa je sovpadal tudi z narodnim dnevom katoliških družin. Papež je med drugim tako zatrdil, da je „v današnji družbi bolj kot kdajkoli prej potrebna in nujna navzočnost vzornih krščanskih družin“.

19. junija pa je sveti oče obiskal škofijo San Marino-Montefeltro. Geslo obiska je bilo "Gospod, pomnoži nam vero". Papež se je med drugim srečal s kapitanoma-regentoma, molil je pred relikvijami sv. Marina in nagovoril mlade.

Na praznik svetih Petra in Pavla, 29. junija letos, je papež Benedikt XVI. praznoval 60. obletnico svojega duhovniškega posvečenja. Posvečen je bil leta 1951, ko je bil star 24 let, in sicer istega dne kot tudi njegov starejši brat Georg. Med molitvijo Angelovega češčenja je sveti oče dejal, da je „Bogu hvaležen za njegov klic in za službo, ki mu jo je zaupal“. Hkrati se je vsem zahvalil za bližino in molitveno podporo.

Julij

Papež Benedikt XVI. je 7. julija odšel na poletni oddih v apostolsko palačo v Castel Gandolfo. To je drugo leto zaporedoma, ko se je sveti oče odpovedal počitnicam v hribovitem predelu na severu Italije. Po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika, p. Federica Lombardija je sveti oče poletni čas posvetil predvsem pisanju tretjega dela svoje knjige Jezus iz Nazareta. V Vatikan se je nato vrnil konec septembra.

Avgust

Od 18. do 21. avgusta je bil sveti oče v španski prestolnici Madrid. Tam se je srečal z mladimi, ki so se udeležili 26. svetovnega dneva mladih. Le-ta je potekal na temo „Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri“ (Kol 2,7). V štirih dneh se je papež med drugim srečal s španskim kraljevskim parom, predsednikom vlade, udeležil se je križevega pota po mestnih ulicah, kosil je skupaj z mladimi prostovoljci, spovedal je štiri udeležence svetovnega dneva v Madridu, nagovoril je redovnice in bogoslovce, mlade univerzitetne profesorje, obiskal dobrodelno ustanovo, ki skrbi za osebe s posebnimi potrebami, vodil molitveno bdenje in obhajal slovesno zaključno sveto mašo

„Tukaj sem, da se srečam s tisoči mladih z vsega sveta: katoličani in drugimi, ki se zanimajo za Kristusa ali iščejo resnico, ki bi njihovemu bivanju dala pravi smisel. Prihajam kot Petrov naslednik, da bi vse potrdil v veri, da je Jezus Kristus pot, resnica in življenje.“ S temi besedami je papež Benedikt XVI. ob svojem prihodu v Madrid pozdravil zbrane na letališču. Med slovesno sveto mašo, ki je bila osrednji dogodek in vrhunec svetovnega dneva v Madridu pa je okoli dva milijona mladih spodbudil: „Svet potrebuje pričevanje vaše vere, zagotovo potrebuje Boga.“ Dejal jim je, naj Jezusu rečejo: „Jezus, vem, da si Ti Božji Sin, da si dal svoje življenje zame. Zvesto želim hoditi za Teboj in se pustiti voditi Tvoji besedi. Ti me poznaš in me ljubiš. Zaupam ti in celo svoje življenje izročam v Tvoje roke. Želim, da si Ti moč, ki me podpira, in radost, ki me nikoli ne zapusti.“

Na dan, ko je papež prispel v Madrid, so mu mladi zvečer priredili dobrodošlico. Takrat jih je spomnil, naj se ne prepustijo povprečnosti in naj resno upoštevajo cilj svetosti: „Dragi prijatelji, bodite previdni in preudarni, gradite vaše življenje na trdnem temelju, ki je Kristus.“ Mladim, ki so se odločili za posvečeno življenje, pa je papež dejal: „Odzvali ste se Njegovemu klicu, pritegnil vas je Njegov ljubeč pogled in zdaj nadaljujete življenje svetega poslanstva. Uprite svoje oči vanj, ki je s svojim učlovečenjem svetu najpopolneje razodel Boga in je s svojim vstajenjem zvesto izpolnil svojo obljubo. Zahvalite se mu za to znamenje naklonjenosti, ki ga je izkazal vsakemu izmed vas.“ Med molitvijo križevega pota po madridskih ulicah je sveti oče zatrdil, da je križ najvišja oblika ljubezni: „Zato se zazrimo v Kristusa na grobem lesu in ga prosimo, naj nas nauči te skrivnostne modrosti križa, zahvaljujoč kateri človek živi.“ Papež je mlade v Madridu opozoril tudi, naj ne hodijo mimo človeškega trpljenja. Vsako človeško življenje namreč v sebi nosi dostojanstvo, saj je ustvarjeno po Božji podobi: „Nobeno trpljenje ne more izbrisati te Božje podobe, ki je vtisnjena najgloblje v človeku.“

Med nepozabnim molitvenim bdenjem, ki zaradi nevihte ni moglo potekati po predvidenem programu, se je sveti oče mladim posebej zahvalil za njihovo potrpežljivost: „Trdni v veri v Kristusa ste kljub dežju vztrajali. Hvala za vašo žrtev, ki jo boste brez dvoma velikodušno darovali Gospodu. Zahvaljujem se vam za ta vaš čudovit zgled. Tako kot nocoj se boste lahko s Kristusom spopadli s preizkušnjami življenja.“ Tik pred odhodom pa se je papež Benedikt XVI. zahvalil tudi prostovoljcem svetovnega dneva mladih v Madridu: „Kot pravi Jezus, niti en kozarec vode, podarjen v njegovem imenu, ne bo ostal brez plačila.“

Med svetovnim dnevom mladih v Madridu, 20. avgusta, je sveti oče oznanil tudi, da bo sv. Janeza Avilskega razglasil za cerkvenega učitelja. Izrazil je željo, da bi beseda in zgled tega odličnega pastirja razsvetljevala duhovnike in druge, ki se z veseljem in upanjem pripravljajo na prejem posvečenja. Sv. Janez Avilski je tako 34. cerkveni učitelj.

September

„Kdor zna poklekniti pred evharistijo, kdor prejema Gospodovo telo, med običajnim potekom dni ne more ne biti pozoren na situacije, ki so nevredne človeka, zna se skloniti k potrebnemu, zna deliti svoj kruh z lačnim, vodo z žejnim, zna obleči nagega in obiskati bolnega ali zaprtega.“ 11. septembra je papež Benedikt XVI. obiskal mesto Ancona, kjer je vodil slovesno sveto mašo ob zaključku 25. italijanskega narodnega evharističnega kongresa.

Od 22. do 25. septembra pa je sveti oče odšel na apostolsko potovanje v Nemčijo. Obisk je potekal pod geslom „Kjer je Bog, tam je prihodnost“. Za papeža Benedikta XVI. je bilo to 21. mednarodno potovanje in 3. v njegovo domovino. Zaustavil se je v štirih mestih: Berlinu, Erfurtu, Etzelsbachu in Freiburgu. Na programu sta posebej izstopala papežev govor v nemškem parlamentu in srečanja s predstavniki drugih krščanskih veroizpovedi in drugih verstev. Sveti oče je med drugim poudaril, da je pomembno iskanje tistega, kar nam je skupno: „Velik ekumenski napredek zadnjih desetletij je to, da smo se zavedli občestva in da v skupni molitvi in petju, v skupnem prizadevanju za krščanski ethos, v skupnem pričevanju o Bogu, v tem svetu priznavamo to občestvo kot naš neminljiv temelj.“

Oktober

9. oktobra je papež Benedikt XVI. obiskal kalabrijsko škofijo Lamezia Terme. Dopoldne je vodil slovesno sveto mašo, popoldne pa se je srečal tudi z menihi iz kartuzije Serra San Bruno. Geslo obiska je bilo „V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hodi!“ Med obhajanjem večernic v kartuziji je sveti oče poudaril, da je vsak samostan „oaza, v kateri se z molitvijo in meditacijo neprestano izkopava globok vodnjak, iz katerega lahko zajemamo 'živo vodo' za našo najglobljo žejo.“ Kartuzija pa je še prav posebna oaza, v kateri se negujeta tišina in samota. Karizma kartuzije je tako „dragocen dar za Cerkev in ves svet, dar, ki vsebuje globoko sporočilo za naše življenje in celotno človeštvo.“ Umik v tišino in samoto za človeka namreč pomeni priložnost, da lahko izkusi Polnost, navzočnost Boga in Resničnost, ki je onstran razsežnosti čutnega sveta. Vendarle pa ni dovolj le priti v kartuzijo. Gre za „pot, iskanje, ki traja celo življenje“. Potreben je čas, vaja, potrpežljivost. Papež je dejal, da je treba „Bogu dati čas, da deluje s svojim Duhom, in dati čas svoji človečnosti, da se oblikuje in raste po merilih Kristusove popolnosti.“

15. in 16. oktobra je v Vatikanu potekalo prvo mednarodno srečanje, ki ga je spodbudil septembra 2010 ustanovljeni Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije. Geslo dvodnevnega srečanja se je glasilo „Novi evangelizatorji za novo evangelizacijo - Božja beseda pa je rastla in se širila (Apd 12,24)“. Srečanje je bilo povezano s škofovsko sinodo, posvečeno novi evangelizaciji, ki je predvidena za oktober 2012.

Sveti oče je 16. oktobra med sveto mašo, ki jo je daroval v vatikanski baziliki med srečanjem novih evangelizatorjev, napovedal „leto vere“. Pojasnil je, da želi s tem spodbuditi poslanstvo Cerkve, da ljudi iz puščave vodi do življenja v prijateljstvu s Kristusom, ki podarja polnost. Leto vere se bo začelo 11. oktobra 2012, natanko 50 let po začetku 2. vatikanskega koncila, in se sklenilo 24. novembra 2013, na praznik Kristusa, Kralja vesolja. „To bo trenutek hvaležnosti in prizadevanja za vse bolj polno spreobrnitev k Bogu, za okrepitev naše vere Vanj in veselo oznanjevanje Njega človeku današnjega časa.“ Dan zatem je v Vatikanu izšlo tudi letu vere posvečeno apostolsko pismo z naslovom Vrata vere (Porta fidei).

„Nikoli več nasilja! Nikoli več vojne! Nikoli več terorizma! Naj v imenu Boga vsako verstvo na zemljo prinaša pravičnost, mir, odpuščanje, življenje in ljubezen!“ 27. oktobra je v Assisiju potekal dan premišljevanja, dialoga in molitve za mir in pravičnost na svetu, in sicer pod geslom „Romarji resnice, romarji miru“. Srečanje je zaznamovalo 25. obletnico dneva molitve za mir, ki je potekal na željo bl. Janeza Pavla II. Tako kot takrat so se tudi tokrat ob svetem očetu, ki je v mesto sv. Frančiška pripotoval z vlakom, zbrali predstavniki različnih svetovnih verstev. Letošnja novost pa je bila tudi sodelovanje predstavnikov neverujočih.

November

Sveti oče je 18. novembra drugič v času svojega pontifikata odpotoval na afriško celino. Apostolsko potovanje v Benin, ki je trajalo do 21. novembra, je bilo njegovo skupno 22. in zadnje mednarodno potovanje v letošnjem letu. Njegov obisk je zaznamoval tudi vrhunec praznovanja 150. obletnice začetka evangelizacije v državi. Papež se je med drugim srečal s predsednikom države, člani beninske vlade in predstavniki glavnih verstev, molil je na grobu svojega prijatelja, kardinala Bernardina Gantina, nagovoril je duhovnike in druge posvečene osebe, obiskal je center sester Misijonark ljubezni in se tam srečal z otroki. „Draga Cerkev v Afriki, bodi sol afriške zemlje, blagoslovljene s krvjo mnogih mučencev, mož, žena in otrok, pričevalcev krščanske vere vse do darovanja svojega življenja. Bodi luč sveta, luč Afrike, ki preko preizkušenj pogosto išče pot miru in pravičnosti za svoje prebivalce. Tvoja luč je Jezus Kristus, ki je Luč sveta. Bog te blagoslovi, draga Afrika!“

Glavni povod papeževega potovanja v Benin pa je bil podpis in izročitev posinodalne apostolske spodbude z naslovom Naloga Afrike (Africae Munus). Le-ta je nastala po drugi posebni škofovski sinodi za Afriko, ki je na temo sprave, pravičnosti in miru potekala oktobra 2009 v Vatikanu. „Po Kristusovem zgledu so vsi kristjani poklicani, da odsevajo Očetovo usmiljenje in luč Svetega Duha. Evangelizacija predpostavlja in vsebuje tudi spravo ter pospešuje mir in pravičnost.“ Sveti oče je dokument podpisal 19. novembra v baziliki Marijinega brezmadežnega spočetja v mestu Ouidah, predsednikom afriških škofovskih konferenc pa jo je izročil dan zatem po slovesni sveti maši na Stadionu prijateljstva v Cotonouju. S papežem je takrat somaševalo 1500 duhovnikov in 180 škofov iz vse Afrike.

December

5. decembra je Sveti sedež postal država članica Mednarodne organizacije za migracijo (IOM). O pomenu članstva je nadškof Silvano Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi poudaril, da prispevek Svetega sedeža vidi predvsem v etičnem pogledu na pojav migracije, ki zagovarja zaščito človeške osebe in njenega dostojanstva.

Na praznik brezmadežnega spočetja device Marije, 8. decembra, se je sveti oče poklonil pred Marijinim kipom na Španskem trgu v Rimu: „Marija naj nam pomaga videti luč, ki je onstran meglenih odej, za katere se zdi, da ovijajo resničnost.“

11. decembra pa je papež obiskal še rimsko župnijo Svete Marije Božjih milosti. Gre za zelo mlado župnijo, saj je bila posvečena komaj lansko leto. Sveti oče je tam daroval sveto mašo in med homilijo tamkajšnje vernike med drugim spodbudil, naj bodo čuječi ter naj poglobijo vero, pričujejo pa naj tudi na področju dejavne ljubezni.

16. decembra so na Tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavili papeževo poslanico za svetovni dan miru, ki bo 1. januarja 2012. Sveti oče jo je tokrat naslovil Vzgajati mlade za pravičnost in mir.

„V ječi sem bil in ste prišli k meni.“ (Mt 25,36) Na četrto adventno nedeljo, 18. decembra, je papež Benedikt XVI. obiskal rimski zapor Rebibbia. Tam se je srečal z okoli tristo zaporniki, zaporniškim osebjem in pastoralnimi delavci. Med srečanjem je papež med drugim odgovoril na šest vprašanj, ki so mu jih osebno zastavili zaporniki. Skupaj z njimi pa je zmolil tudi molitev Očenaš.