Urednica oddaje Vesna Sever
Oj, preljuba ti vinska trta
Slovenija
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in z navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale v sobotni oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.
Na Slovenskem poznamo veliko različnih vin. Vinske vrste v osnovi delimo glede na bele in rdeče vrste grozdja, ki dajejo bela in rdeča vina. Vina nosijo imena po prevladujočem okusu, osebah, izviru ali trtnih vrstah. Med vina pa sodijo tudi lahka sadna vina; kot so mošti in sadjevci, ki so bila nekdaj običajna pijača ob jedi in pri delu. Vino kot del vsakdanje in praznične prehrane je spremljalo praznovanja ob življenjskih prelomnicah, navzoče pa je bilo tudi pri vseh skupnih delih in „na likofih“, zapitkih ob koncu dela.
Naši predniki so si z vinom in s pesmijo dali duška veselju in šegavosti. Včasih je bil za omizjem le en kozarec in vsak ga je moral izpiti takrat, ko je prišla vrsta nanj. Zdravice ali napitnice so napevi, v katerih pevci ob čaši vina nazdravljajo drug drugemu, lahko pa samo določenim ljudem ali posameznikom. Napitnice so improvizirane, besedilo je prilagojeno okoliščinam, sledijo pa si navadno druga za drugo. Nekatere so kratke, preproste pesmi, ki gredo takoj v ušesa. Spet druge so dolge, s ponavljalnimi oblikami, v katerih vsakemu v družbi namenijo pozornost in ga spodbujajo, naj popije vino do konca. Nekatere zdravičke izražajo željo, da bi bil nagovorjeni zdrav in bi dolgo živel, lahko pa nagovarjajo pivce k ponazarjanju vsebine napeva ali k igri z rokami.
Hvala vinske trte in spoštovanje vina je vsebina večine pivskih pesmi, ker naša pesem ne pozna druge pijače kakor vino. Ponavadi ga imenuje kar sladko vince. Nekatere vinske pesmi pa razglašajo vinsko trto za rožo.
Vino, alkoholna pijača iz grozdja trte, je živilo, poživilo in naravno zdravilo. Pri obilnem uživanju pa je tudi škodljivo. Čezmerno uživanje vina je predvsem na vinorodnih območjih povzročilo telesne in duševne bolezni odraslih, pogosto pa tudi otrok, ter gospodarski in družbeni propad posameznikov ali celih družin, o čemer govori tudi marsikatera pivska pesem.
Vino je povezano tudi z dvema svetnikoma, svetim Urbanom in svetim Martinom. Svet Urban goduje 25. maja, po prenovljenem seznamu svetnikov pa 19. maja, takrat ko je vinska trta v cvetju. Častijo ga kot zaščitnika vinogradnikov, upodabljajo pa z grozdom v roki. Svet Martin pa je zadolžen za spreminjanje mošta v vino. Na Slovenskem je največkrat upodobljen, kako z mečem reže pol svojega plašča za dar beraču, zato velja za dobrotnika. Svet Martin je priprošnjik vojakov, pastirjev, revežev, suknarjev in po mlajši legendi o spreminjanju vode v vino, tudi vinogradnikov.
Oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te so s pesmimi o vinu in vinski trti pletli pevci Kopači iz Podlehnika, pevke iz Rogatca, pevci s Svete Ane, pevke s Keblja, pevci Prešmentani faloti iz Stoperc, pevci iz Globokega, Zabovske pevke, Janez Pezdirc s pevci iz Bele krajine in izpod Gorjancev, pevki iz Šentilja pri Velenju in pevci z Zgornje Velke. Igrali pa tamburaši iz Cirkulan in družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice.
