General Rudolf Maister in dvojezični krajevni napisi
Slovenija Tone Gorjup
V Sloveniji smo dobili leta 2005 tri državne praznike, ki pa niso dela prosti dnevi. Tako je 17. avgust postal Dan združitve Prekmurskih Slovencev, 15. september Dan vrnitve Primorske k matični domovini, današnji 23. november pa Dan Rudolfa Maistra. Ti prazniki želijo spomniti na pomen zgodovinskih dogodkov, ki so prispevali pomemben delež k sedanji podobi Slovenije. Ob dnevu Rudolfa Maistra nocoj pripravljajo slovesnost v Slovenski Bistrici, kamniški rojaki pa so jo imeli že v ponedeljek.
General Maister je 23. novembra 1918 po razorožitvi nemških brambovcev prevzel oblast v Mariboru. S to akcijo je Maister skupaj z Narodnim svetom postal gospodar mesta in okolice, razmejitvena črta z Nemško Avstrijo pa se je oblikovala na črti Radgona, Šentilj in Kozjak. V spomin na ta dogodek, ki je pomemben za utrditev naše severne meje, je 23. november državni praznik - Dan Rudolfa Maistra.
Državne proslave zaradi varčevanja letos ni, najvišji predstavniki države pa bodo šli nocoj v Slovensko Bistrico, kjer naj bi bila osrednja proslava. V Kamniku, rojstnem mestu generala Maistra so že praznovali. Na ponedeljkovi slovesnosti so podelili tudi priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina nanj. Prejeli so jih: prostovoljno gasilsko društvo Unec, ki neguje spomin na Maistra že od njegove smrti leta 1934, Nikolaj Pinterič za ustanovitev in vodenje Društva general Maister Kamnik in odvetnik Rudi Vouk za prizadevanja ob postavitvi 71-tih dvojezičnih tabel na južnem Koroškem. V nagovoru, ki ga je imel ob tem, je zbranim predstavil razmere, v katerih živijo rojaki na avstrijskem Koroškem, kompromisno rešitev glede dvojezičnih napisov in priložnost, ki jo je pri tem zapravila matična slovenska država. Slednja manjšine ni podprla tako, kot bi jo lahko. Rudi Vouk je ob tem dejal: „Republika Slovenija kot naša zaščitnica bi se laže uprla slabim kompromisom, lahko bi igrala aktivnejšo vlogo, kar žal ni storila. Če ravno pred nekaj dnevi minister vlade Republike Slovenije, ki je pristojen za koroške Slovence, sprejme predsednika koroškega Hajmadinsta, je to žal signal v napačno smer.“ Koroški Slovenci - kljub dolgoletnim napadom Hajmadinsta - s svojo potrpežljivostjo, samozavestjo, določeno mero trme in vztrajnim delom nadaljujejo to, za kar se je zavzemal tudi Rudolf Maister.
