Pred sto leti se je rodil Stanislav Rapotec
Slovenija
Mineva sto let od rojstva slikarja in vojaškega obveščevalca Stanislava Rapotca. Po rodu Tržačan je mladost preživel v Ljubljani in na Hrvaškem. Vojna vihra ga je vodila po prestolnicah Bližnjega vzhoda od Carigrada do Kaira. V novi domovini Avstraliji pa je postal eden izmed svetovno znanih abstraktnih slikarjev druge polovice 20. stoletja.
Stanislav Rapotec se je rodil 4. oktobra 1911 v Trstu slikar Stanislav Rapôtec. Družina se je pred fašizmom umaknila v Ljubljano in zatem v Škofjo Loko. Stanislav je po trgovski akademiji v Ljubljani končal še ekonomsko fakulteto v Zagrebu. Kot bančnik je dobil službo v Splitu, kjer je dočakal drugo svetovno vojno. Med njo je bil obveščevalec za jugoslovansko begunsko vlado in Angleže. Večkrat se je srečal z nadškofom Stepincem in generalom Mihajlovićem. Precej časa je preživel na Bližnjem Vzhodu, kjer je ostal še nekaj let po vojni. Leta 1952 se je preselil v Avstralijo in v Adelaidi diplomiral iz ekonomije in začel slikati. Po nekaj letih se je preselil v Sydney in se uveljavil v slikarstvu. Kmalu je postal eden izmed vodilnih predstavnikov abstraktnega ekspresionizma. Leta 1961 je prejel pomembno nagrado Blake za religiozno slikarstvo. Ker je prijateljeval s Francetom Goršetom, je že v sedemdesetih letih začel zahajati s Sveče na Koroškem, kjer je nastalo precej njegovih del. Med osamosvojitveno vojno se je prvič po letu 1945 mudil v Sloveniji in ob tej priložnosti razstavljal v Ljubljani. Umrl je 18. november 1997 v Sydney.
V Rapotčevih zgodnjih delih prevladujejo realistične prvine. Taka je na primer Žena z otrokom - Marija z Jezusom, ki jo hrani versko in kulturno središče Sv. Cirila in Metoda v Melbournu ali oltarna slika Svete Družine na begu v slovenski cerkvi v Adelaidi, ki pa je ni hotel podpisati. Njegova abstraktna dela so prepoznavna po močnih barvah in. Znani so ciklusi avstralskega rdečega centra ali evropskih katedral. Dela Stanislava Rapotca visijo v znanih svetovnih galerijah od Vatikana in New Yorka do Slovenika v Rimu in Tinj na Koroškem. Stanislav Rapotec je bil vesele narave. V življenju je šel skozi številne preizkušnje; nanj so prežale nevarnosti; če bi v štiridesetih letih prišel v neprave roke bi ga gotovo ubili. Bil je prepričan, da brez trpljenja ne moreš ustvariti velikih umetniških del.
