Velika planina
Maše na praznik Marije Snežne tudi na Kredarici in Veliki Planini
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Obhajamo obletnico posvetitve bazilike Marije Velike. V 4. stoletju jo je na rimskem griču Eskvilinu dal sezidati papež Liberij. Zavzema prvo mesto med vsemi Marijinimi svetišči Zahoda, vse Marijine bazilike so namreč pridružene tej cerkvi.
Med ljudstvom se je zanjo udomačilo ime Marija Snežna, kar je povezano z legendo, da naj bi bil ta grič 5. avgusta pokrit s snegom. Svete maše zato na današnji dan že tradicionalno potekajo po vseh gorskih in planinskih kapelah. Med njimi naj omenimo kapelo Matere božje na Kredarici in pa kapelo Marije snežne na Veliki Planini.
Prvo kapelo na Kredarici je leta 1896 zgradil takratni župnik na Dovjem Jakob Aljaž. Leta 1952 so jo neznanci porušili, 40 let pozneje pa je bila namesto nje zgrajena današnja kapela. Zgradili so jo po načrtih arhitekta Jožeta Marinka, 19. avgusta 1992 pa jo je blagoslovil pokojni nadškof Alojzij Šuštar. Kapela na Kredarici se nahaja na 2515 metrih nadmorske višine in predstavlja najvišje ležeče svetišče v Sloveniji.
Na Veliki planini letos obhajajo 23 let, odkar je bila kapela na novo postavljena, leži pa na višini 1566 m nad morjem.
