Ideja o fiksnem datumu volitev zgolj kozmetična ponudba?
Premier Borut Pahor se namerava tudi ob izglasovani zaupnici s strankami dogovoriti za razpis predčasnih volitev. Kako jih izvesti, se še posvetuje tako s koalicijo kot opozicijo ter pravnimi strokovnjaki. Še najbližje naj bi bili ustavnemu zakonu, ki bi določal fiksni datum volitev v drugi polovici maja.
Pahor meni, da je treba politično krizo presekati. Ob tem je zagotovil, da predčasne volitve bodo, tudi če bo vlada v državnem zboru dobila zaupnico. To odločitev je na prvi seji po počitnicah podprla tudi ministrska ekipa. "Po pogovorih, ki sem jih opravil pred in po poletju, predlagam, da bi bilo dobro, če bi določili fiksni datum volitev v državni zbor, v istem ustavnem zakonu pa bi bila prehodna določba, ki bi določila, da v tem mandatnem obdobju opravimo volitve v mesecu, za katerega bi dosegli konsenz med političnimi strankami, ali konec tega ali v začetku prihodnjega leta," je dejal po zadnji seji vlade.
Za mnenje o tej ideji smo zaprosili nekdanjega ustavnega sodnika Toneta Jerovška. "Fiksni datum volitev z ustavnim zakonom je možen. Če pride do predčasnih volitev, v tem primeru ne vem, kdaj bodo nastopile. Je pa določena zadrega, če se tak fiksni datum določi in pride do razpusta parlamenta zaradi nezaupnice vladi, do kdaj teče mandat tistim poslancem, ki so bili izvoljeni, po razpustu parlamenta," je povedal v kratkem pogovoru za našo radio.
Je sploh potreba po razpisu predčasnih volitev, če bo zaupnica Pahorjevi vladi izglasovana? "Če bo dobil zaupnico in namerava s svojo ekipo nadaljevati delo do maja, je to bolj ali manj kozmetična ponudba, ker bi bile potem volitve že čez pet mesecev. Lahko bi rekli, da je to politično všečna poteza naivnemu volilnemu telesu," je odgovoril Jerovšek.
