Fantje z vasi iz Škocjana
Danes res je vse veselo
Slovenija | 30.07.2011, 18:00
V letu 2009, ko smo na Radiu Ognjišče začeli s ciklom oddaj o ljudski glasbi Pevci zapojte, godci zagod'te, smo pripravili deset portretnih oddaj. Skoznje smo se sprehodili v sobotni oddaji.
V ciklu oddaj Pevci zapojte, godci zagod'te predvajamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, v t.i. tematskih oddajah se s pesmijo se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev, enkrat mesečno pa je ura našega druženja namenjena predstavitvi pevcev in godcev. Priprava takšnih, t.i. portretnih oddaj, je svojevrsten izziv in užitek, ko s tonskimi mojstri obiščem pevce v njihovem domačem kraju. Zberemo sem v kulturnem domu ali kakšnem drugem prireditvenem krajevnem prostoru, največkrat pa kar pri pevcih doma. Takrat si za obisk vzamemo več časa. Pevci nam, poleg velike gostoljubnosti, postrežejo z vsebinsko različnim pesemskim gradivom in večglasnim ljudskim petjem, zanimajo nas narečne pripovedi, šege in navade ter današnji utrip kraja od koder prihajajo. Povprašamo pa tudi za godce. Nabrano dokumentarno gradivo potem predstavimo v naših oddajah in ga shranimo v radijski arhiv za kasnejše objave.
24. januarja 2009 smo gostili pevce s Svete Ane na severu Osrednjih Slovenskih goric. Terezija Šober, Miran Jauk, Jože Reher in Ivan Fanedl pojejo štiriglasno. Miran začne in poje »naprej«, Terezija poje »prek«, Jože in Ivan pa basirata – »z malim in večjim« basom.
Fantje z vasi iz Škocjana, Bučke in Šmarjete z glasovi »naprej«, »čez« in basom ohranjajo triglasno fantovsko petje. Fantje z vasi so se prvič zbrali na miklavžev večer leta 1996, da bi prepevali ljudske pesmi, obujali spomine in si tako krajšali dolge zimske večere. Tovrstno druženje pa je preraslo v sistematično zbiranje in dokumentiranje pesemskega izročila svojega kraja in bližnje okolice. V letih skupnega druženja so pevci zbrali in zvočno zapisali številne pesmi, ki so se ohranile na širšem delu Dolenjske. Pet avdio kaset in zgoščenk, žepna pesmarica s stotimi pesmimi ter tri dokumentarne videokasete z etnološko, stavbno in kulturno dediščino dolenjskih krajev, so sad njihovega dela. Nekaj smo ga predstavili v naši oddaji, 14. marca 2009.
Pod obronke Pohorja, v naselje v kotlini ob rečici Hudinji, smo se za aprilsko oddajo odpravili k pevcem z Vitanja. Anton Mavc, Anton Rošer, Milan Lončarič in Ivan Pavlič so odraščali s pesmijo, ki je spremljala odločilne dogodke človekovega osebnega življenja, bila povezana s koledarskimi prazniki in delovnimi opravili. Kot mladi fantje so se zbirali na vasi pri Košičevi kapeli, od koder se je petje najlepše slišalo. Kasneje so se poročili in si ustvarili družine. Potem pa je znova prišel čas za organizirano druženje ob petju ljudskih pesmi. V Vitanju smo posneli tudi godca Avgusta Hrovata in Jožeta Hrovata, ki sta ob našem obisku »štiklce«, kot jim pravita po domače, kar stresala iz rokava.
13. junija 2009 so v naši oddaji nastopili pevci Folklornega društva Rožmarin iz Dolene. Skupina sedmih pevcev, ki jo v glavnem sestavljajo brat in sestre Vidovič, doma iz bližnjega zaselka Vildona, že več kot 20 let skrbi in neguje pristnost duhovnega izročila svojega kraja. Ob našem obisku so zapeli 27 ljudskih pesmi. Pripovedne, nabožne, ljubezenske, vojaške, šaljive, predpustna, novoletna in trikraljevska so vsaka na svoj način spregovorile o pevski dediščini odmaknjenih Haloz.
Terenski posnetki za sobotno oddajo, ki je bila na sporedu 11. julija 2009, so nastali v Zgornji Rečici pri Laškem, na domačiji pr' Španc. Obiskali smo družino Ulaga. 29. avgusta pa smo gostili pevce Kopače iz Podlehnika, skupino sedmih pevcev, ki ohranja starejši način petja, ljudsko štiriglasje, ki je danes že marsikje pozabljeno.
Pevsko izročilo ne živi samo med starejšimi, ampak ga kljub drugačnemu zvočnemu svetu, ki obdaja današnjo mladino, poznajo in cenijo tudi mladi. Doživljajo in obnavljajo ga na svoj način, po svojem okusu. Prav zato je duh tradicije živ in ne tiči zaprt v mapah starih arhivskih zapisov ali zamrznjen nekje v depojih muzeja. Kako naše izročilo danes živi med mladimi, kaj o njem razmišljajo in kako ga občutijo, so v oddaji 19. septembra 2009, razkrili pevci in godci Kulturno umetniškega društva Triglav s Slovenskega Javornika in Kulturnega društva Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča.
Iz lükarske dežele, iz dveh vasi Zabovci in Markovci, prihajajo Zabovske pevke »Sedem mladih«, ki smo jih predstavili 3. oktobra 2009. Začetki organiziranega druženja Zabovskih pevk segajo v leto 1973, ko so na Ptuju organizirali 14. pustno prireditev, na kateri so imeli Markovčani največ skupin, ki so prikazale njihove pustne običaje. Pevke so takrat povabili, da so kot gospodinje pele odgovore, oziroma odpevale prošnjam »poberačev«, saj je vsaka skupina imela svojega »poberača«. Njegova vloga je pobiranje darov pri obhodih od hiše do hiše. Vendar pa je bil pevkam nastop enkrat na leto premalo za ohranjanje domače pesmi, zato so medse privabile še druge ljubiteljice ljudskega petja. V domačem okolju so pričele iskati in zbirati ljudske pesmi, veliko pa so jih znale še iz svoje mladosti. Zasedba skupine se je v letih delovanja spreminjala, a jim je v svoje vrste uspelo pritegniti tudi nekoliko mlajše članice. In ker so bile na začetku njihovega druženja vse pevke starejše, po duši pa mlade, so si nadele ime »Sedem mladih«.
S pesmijo in besedo smo se 28. novembra 2009 v oddaji, ki smo jo podnaslovili Prleki smo veseli ljudje, podali v severovzhodni del Slovenije, med rekama Dravo in Muro, v gričevnat svet Slovenskih Goric in pomurske ravnice. V Bučečovcih, kjer se tradicija petja prenaša iz starejših na mlajše, so našo radijsko ekipo, veseli in izredno gostoljubni Prleki, gostili kar dva dneva. Portretna oddaja meseca decembra v letu 2009 pa je bila posvečena pevkam iz Gorišnice pri Ptuju.
