Slovenskih 20, Celje
PRO: Slovenija včeraj, danes, jutri
Slovenija
V tokratni oddaji Prijatelji Radia Ognjišče smo predvajali prvo okroglo mizo iz niza oddaj Slovenskih 20. Pod naslovom Slovenija včeraj, danes, jutri so 10. marca letos v Domu Svetega Jožefa v Celju spregovorili teolog dr. Ivan Štuhec, nekdanji vodja Manevrske strukture narodne zaščite Tone Krkovič, nekdanji minister sicer pa pravnik Andrej Šter, publicist Igor Omerza ter zgodovinar dr. Stane Granda.
V domu Sv. Jožefa v Celju je publicist Igor Omerza spomnil, da so bili največji potencialni naroda zatrti doma in v tujini, ob tem pa dodal, da bo žal, potrebno še veliko časa, da bo Slovenija postala socialno, ekonomsko in politično primerljiva z najrazvitejšimi evropskimi državami. Zgodovinar dr. Stane Granda je poudaril, da si moramo kot aktivni državljani prizadevati za slovensko demokracijo, ki ne vsebuje samo načel političnega sožitja in enakopravnosti različno mislečih, pravne države in spoštovanje temeljnih moralnih norm, ampak to pomeni predvsem odgovornost za obstoj slovenske države, za katero smo se odločili pred 20. leti. Teolog dr. Ivan Štuhec je dejal, da se bomo morali zbuditi in narediti tudi „osamosvojitev našega duha, naših misli in našega načina razmišljanja o tem, kaj je Slovenija, kakšna je njena zgodovina, kakšna je njena zdrava in kakšna njena bolna preteklost“. Brigadir Tone Krkovič pa je v Celju izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega znanja mladih o slovenskem osamosvajanju, za kar krivi državo in njen šolski sistem, ki temu delu zgodovine daje veliko premalo prostora.
Izjave gostov:
Pravnik Andrej Šter: „Imamo popolno nezaupanje v politiko, ki ga širijo prav tisti, ki od politike dobro živijo. Skoraj ne vemo, zakaj smo šli na pot samostojnosti. Pri tem ni nevarna jugonostalgija, ampak globalizem. Civilna družba se je povampirila. Medijski prostor še nikoli v mojem 53 let dolgem življenju ni bil tako zaprt in enoumen.“
Publicist Igor Omerza: „45 let smo živeli v režimu, ki je naredil iz mnogo Slovencev ovaduhe, ostale pa je prestrašil. Največji potenciali naroda so bili zatrti doma in v tujini. Z razbitjem družinskega in zasebnega podjetništva in z vzpostavitvijo utopične in zato neučinkovite ekonomske strukture smo izgubili korak z našimi zahodnimi sosedi. Vendarle sem optimist in pričakujem dvig države na raven tistih, ki so lahko od leta 1945 naprej v Evropi delovali odprto in svobodno.“
Zgodovinar dr. Stane Granda: „Temeljno sporočilo slovenske osamosvojitve za boljši jutri je v bistvu samo eno: Prizadevati si kot aktivni državljani za slovensko demokracijo, ki ne vsebuje samo načel političnega sožitja in enakopravnosti različno mislečih, pravne države in spoštovanja temeljnih moralnih norm, ampak pomeni predvsem odgovornost nas vseh za obstoj naše slovenske države.“
Teolog dr. Ivan Štuhec: „Stanje duha, v katerem se trenutno nahajamo, je žalostno, je zaskrbljujoče in na nek način terja verjetno od nas vseh, da se bomo morali zbuditi in narediti še eno osamosvojitev, in sicer našega duha, naših misli in našega načina razmišljanja o tem, kdo je Slovenija, kaj je Slovenija, kakšna je njena zgodovina, kakšna je njena zdrava preteklost in kakšna je njena bolna preteklost. Kajti ta bolna preteklost nas bremeni, in dokler je ne bomo ozdravili, bomo imeli vsi infekcijo.“
Brigadir Tone Krkovič: „Orožje smo uspeli pridobiti zato, da smo se leta 1991, ko je prišlo do dejanske odkrite agresije, tako učinkovito uprli in dosegli cilj, brez katerega ne bi bilo osamosvojitve.“
