Časi se spreminjamo in mi se spreminjamo z njimi

| 18.05.2011, 10:10 Matjaž Merljak

V torek, 17. maja 2011, je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS v sodelovanju s Slovenskim deželno gospodarskim združenjem iz Trsta v Ljubljani organiziral posvet na temo »Vključevanje mladih v čezmejne gospodarske procese«. Gre za enega izmed ključnih projektov v okviru Strategije Vlade RS o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah do leta 2020. Na dogodku je zbrane nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.

Sam posvet je namenjen usklajevanju pobud in iskanju sinergij, ki jih lahko dosežemo že z obstoječimi sredstvi in projekti na različnih področjih in preko različnih programov. Srednjeročni cilj posveta je vzpostaviti sistem čezmejnih delovnih praks in izmenjav v Sloveniji in v sosednjih državah, kar bo predvsem olajšalo zaposlovanje mladih. Na posvetu zato sodelujejo predstavniki pristojnih slovenskih državnih inštitucij (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje ter sorodne institucije v sosednjih državah, kjer živi slovenska manjšina.

»Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi«, je v duhu rimskega pregovora v svojem nagovoru izpostavil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. In dodal, »da se Slovenci premalo zavedamo sprememb in se ne spreminjamo radi, čeprav so spremembe v tem času nujne«. To velja tudi za gospodarstvo in gospodarsko sodelovanje v celoti, kar bodo zbrani na današnjem posvetu tudi dokazali, je zaključil minister. Besedam ministra se je pridružil tudi poslanec slovenskega parlamenta in član Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospod Miro petek, ki je pozdravil pobudo in idejo Urada in dejal »da je začrtana nova paradigma, da je treba narediti korak stran od klasičnega pojmovanja zamejstva in diaspore, korak od folklore, korak od otožnega samospoštovanja ali tarnanja nad lastno usodo samopomilovanja in se enostavno vprašati: kaj nas povezuje in združuje, kje se dopolnjujemo, kaj lahko naredimo skupaj, da bo boljše in koristno za vse nas.«

Slovenske manjšine v sosednjih državah se v povezavi z gospodarstvom soočajo predvsem s perečim problemom kadrov. Vendar pa je ta problematika opazna tudi na ostalih področij (kultura, šport, izobraževanje,…). Ob pomanjkanju ustreznih kadrov, ki bi ustrezali potrebam podjetij, obstaja v gospodarstvu še dodaten problem premajhnega števila mladih, ki bi se odločali za podjetniški poklic in tako poskrbeli za samozaposlitev in nato še za zaposlitev drugih. Primeren pristop in reševanje tega vprašanja, ki pa se ne tiče zgolj položaja manjšin, bi lahko predstavljal velik premik pri možnostih zaposlovanja na širšem čezmejnem območju kot tudi pri spodbujanju čezmejnega poslovanja in sodelovanja.

Namen projekta je okrepiti sodelovanje vseh pristojnih inštitucij v Sloveniji ter pristojnih inštitucij v sosednjih državah (pristojna ministrstva in službe, zavodi za zaposlovanje, zbornice in stanovske organizacije, šolstvo, univerze, zavodi za poklicno izobraževanje, ipd.) s poudarkom na vlogi manjšin. Zato bodo v okviru posveta pregledali potrebne mehanizme, ki jih lahko že sedaj uporabimo (državna sredstva, evropski projekti čezmejnega sodelovanja, program Erasmus, ipd.) in jih je moč sinergijsko obravnavati. Končni cilj je vzpostavitev sistema delovnih praks, oz. začasnega ali stalnega zaposlovanja v sosednjih državah (mladi iz Slovenije v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški) ter obratno. Tako bi ustvarili kadre, ki bi bili po eni strani zlahka zaposljivi, po drugi strani pa ustvarili generacijo sposobnih in fleksibilnih kadrov, ki bodo predstavljali gonilno silo v čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Projekt naj bi bil nujno naravnan na večletno obdobje (najmanj 5 let), k sodelovanju pa želimo pritegniti tudi mlade Nemce, Italijane, Madžare in Hrvate, ki živijo v obmejnem prostoru. Posvet je priložnost za izmenjavo mnenj, spoznavanje pristojnosti soudeleženih in določitev pristojnosti organizacij pri izvajanju projekta.

Na koncu posveta bodo sprejeti zaključki, ki bodo pomenili razpravo o celoviti vzpostavitvi čezmejnih delovnih praks, ki naj bi upoštevala različne načine uveljavljanja skupnih gospodarskih interesov v prostoru, kjer živijo slovenske narodne skupnosti, z upoštevanjem geopolitičnih, zgodovinskih in gospodarskih okoliščin teh skupnosti v posamezni državi.