Od petka do petka: 6. – 13. maj 2011
| 15.05.2011, 08:08 Matjaž Merljak
Papežev obisk Ogleja in Benetk je bil pomemben tudi za Cerkev na Slovenskem, saj je predvsem Oglej tesno povezan z začetki krščanstva na naših tleh. Vlada ostala brez DeDUS-a, javnomnenjske raziskave kažejo padec vseh treh referendumov in nizko podporo oblasti. Slovenijo je obiskal norveški kraljevi par. Pevka Maja Keuc je Slovenijo odlično zastopala na Evrosongu v Düsseldorfu. Slovenska hokejska reprezentanca izpadla iz elitne svetovne skupine. To so osrednje teme pregleda domačih dogodkov Od petka do petka, ki jih je pripravila novinarka informativnega programa Urška Hrast.
CERKEV
Papež v Ogleju in Benetkah
Papež Benedikt XVI. se je pretekli konec tedna mudil v neposredni bližini Slovenije, saj je obiskal Benetke in Oglej. Papež je prišel h koreninam naše vere, ki izvira iz Ogleja, kjer je evangelist Marko prvi oznanil Kristusa. Njegov pastoralni obisk je bil pomemben tudi za Cerkev na Slovenskem, saj je velik del našega ozemlja vsaj tisoč let spadal pod Oglej.
„Namen papeževega obiska je predvsem verski. Papežu ni toliko, da se ukvarja s politiko in ekonomijo, čeprav povsod kamor pride pozdravi tudi politične predstavnike. Papež vse dela z namenom evangelizirati in širiti evangelij,“ je o papeževem obisku pod geslom srečanja „Potrdi nas v veri“ je povedal koprski škof Metod Pirih. Pomen Ogleja za Cerkev na Slovenskem poznajo tudi mladi, o čemer se je škof Metod prepričal med vizitacijami pred birmami, ki jih je imel po župnijah v preteklem mesecu.
„Mladi vedo, kje je Oglej, mnogi so videli tudi mozaike, tako da jim je jasno, da naša zgodovina ni od leta 1940, ampak je zgodovina Cerkve na Slovenskem zelo dolga in stara več kot 1250 let. Od vseh sedanjih šestih slovenskih škofij je najstarejša prav koprska škofija, ki je nastala in ima svoj izvor in korenine v oglejskem patriarhatu.“
Poleg koprskega, so se srečanja v Ogleju udeležili tudi ljubljanski nadškof Anton Stres, pomožni škof Anton Jamnik in koprski pomožni škof Jurij Bizjak.
Bazilika v Ogleju sicer sprejme le tri tisoč ljudi, vendar je papeža na poti od letališča do trga pozdravilo več kot štirideset tisoč ljudi.
„Dragi bratje in dediči oglejske cerkve, danes sem med vami, da občudujem to bogato in starodavno izročilo, predvsem pa zato, da vas potrdim v globoki veri vaših Očetov. V tem zgodovinskem trenutku znova odkrijte, branite, z duhovno gorečnostjo izpovedujte to temeljno resnico. Samo od Kristusa lahko namreč človeštvo prejme upanje za prihodnost. Samo od njega lahko zajema pomen in moč odpuščanja, pravičnosti, miru. S vedno ohranjajte živo vero in živa dejanja svojih izvorov,“ je dejal v nagovoru pred baziliko. In še pozdrav v slovenščini: „Bog blagoslovi vse vaše družine!“
V homiliji je sveti oče spregovoril o pomenu evangelija za današnji čas in poudaril, da se mora krščanska vera soočiti z novimi izzivi, ob čemer je spomnil na obupno iskanje ekonomskega blagostanja sredi gospodarske in finančne krize.
„V zapletenosti takšnih okoliščin ste poklicani, da pospešujete krščanski čut za življenje s pomočjo izrecnega oznanila evangelija, ki ga ponesite s čutečo odločnostjo in globokim veseljem v različna okolja vsakdanjega življenja. Iz vere, ki ji človek pogumno živi, priteka tako danes kot v preteklosti rodovitna kultura, ki jo tvorijo ljubezen do življenja, od spočetja do naravnega konca, pospeševanje človekovega dostojanstva, poudarjanje pomena družine, ki je utemeljena na zvesti zakonski zvezi in odprta za življenje. Zavzemanje za pravičnost in solidarnost.“
Papež je nato odpotoval v Benetke, ki so, kot je dejal, križišče ljudi in skupin različnih porekel, kultur, jezikov in verstev, poklicane prevzeti veliko odgovornost za spodbujanje kulture sprejemanja, ki bo sposobna zgraditi mostove dialoga med narodi in ljudstvi. V baziliki svetega Marka počastil relikvije tega velikega svetnika.
Teden molitve za duhovne poklice
V Cerkvi na Slovenskem se zaključuje teden molitve za duhovne poklice na temo Predlagati duhovne poklice v krajevni Cerkvi. Temo je posredoval papež v posebni poslanici za 48. svetovni dan molitve za duhovne poklice. Namen tedna je pomagati tistim, ki jih Bog kliče v duhovniško in redovniško službo, da bi velikodušno odgovorili na ta klic.
V pastoralnem letu solidarnosti in dobrodelnosti smo katoliški verniki povabljeni, da v osebni molitvi ter v župnijskih in redovnih občestvih razmišljamo med drugim tudi o skrivnosti duhovnega poklica in našem prizadevanju za nove duhovne poklice, katerih v slovenskem prostoru že primanjkuje.
NOTRANJA POLITIKA
DeSUS izstopil iz koalicije
DeSUS se je v začetku tedna odločil, da dokončno izstopa iz vladne koalicije. To pomeni, da bomo imeli najmanj do referendumskega dne manjšinsko vlado. Premier Borut Pahor naj bi že nekaj časa razmišljal o zavezništvu z opozicijo. Kot je po seji sveta povedal predsednik sveta DeSUSa Peter Habjan ... “Za odhod smo odločili zaradi oviranja možnosti sodelovanja v koaliciji tudi pri predlogih, ki so bili po našem mnenju konstruktivni in dobronamerni. Še naprej pa bo stranka konstruktivno delovala, tudi v državnem zboru, seveda ob spoštovanju svojih programskih usmeritev.“ Svet DeSUS-a je sicer sprejel tudi sklep, da stranka ne podpira predlagane pokojninske reforme.
Kot je znano, je nekdanja ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan odstopila z ministrskega mesta po treh mesecih delovanja in nato zaprosila za denarno nadomestilo. Slednje ji je bilo tudi odobreno, a se je pravici do denarja odpovedala, ko ji je pravosodni minister Aleš Zalar na svojem ministrstvu ponudil delovno mesto zanjo. Če službe ne bi sprejela, do nadomestila ne bi bila upravičena.
Večina članov mandatno-volilne komisije je podprla spremembe zakona o poslancih, s katerim bi določili nezdružljivost poslanske funkcije z župansko in podžupansko. Gre sicer za že sedmi poskus tovrstne spremembe zakona, ki je tokrat podprt s podpisi 44 poslancev. Opozicija predloga ne podpira. Andrej Vizjak je tako koalicijskim poslancem očital, da se ukvarjajo sami s sabo namesto z resnimi problemi države, z oživitvijo gospodarstva ali z ustvarjanjem novih delovnih mest.
„Ni prioritetni problem te države to, ali je poslanec hkrati tudi župan ali ne. Iz mednarodne primerjave vidimo, da ima marsikatera država to funkcijo združeno, sploh kadar gre za manjše občine.“
V SDS so prepričani, da je nezdružljivost zastavljena preširoko in so zato predlagali dopolnilo, po katerem bi bila poslanska funkcija nezdružljiva z župansko funkcijo le v mestnih občinah.
Začetek kampanje pred trojnim referendumom
Kampanja pred referendumom, na katerem bomo volivci 5. junija odločali o kar treh zakonih - o pokojninski reformi, delu na črno ter arhivih – je v polnem teku. Večina pozornosti bo kot kaže namenjena pokojninski reformi. Zagovorniki opozarjajo, da je podaljšanje življenjske dobe neizpodbitno dejstvo, tako kot tudi pokojninska reforma.
Nasprotniki pa vladi očitajo, da državljane zastrašuje z najbolj črnim scenarijem ob morebitni zavrnitvi pokojninske reforme. Minister za delo Ivan Svetlik je prepričan, da je ta pokojninska reforma najboljše, kar lahko v danih razmerah ponudi državljanom.
„Zato, ker bomo s tem zakonom utrdili medgeneracijsko solidarnost, na kateri pokojninski sistem temelji, zato da bomo ohranjali družbeno stabilnost v prihodnjih obdobjih.“
Druga pomembna značilnost reforme je po njegovih besedah postopnost uveljavljanja novih pogojev za upokojevanje. „V naslednjih 15 letih se bo postopno po šest mesecev oziroma štiri mesece podaljševala starost za upokojitev oziroma pričakovana pokojninska doba.“
Zveza svobodnih sindikatov meni, da je nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju neusklajen z realnimi potrebami in stanjem delavcev. Predlagatelj pa po njihovem zastrašuje ljudi.
„Da bo ob nesprejetju pokojninske zakonodaje potrebno zamrzniti socialne transferje najmanj do leta 2016 ni nič drugega kot grožnja državljanom. Tistim, ki so na robu preživerja, da naj podprejo pokojninsko reformo, sicer bodo ostali brez transferjev,“ zatrjuje izvršni sekretar zveze Andrej Zorko.
In kaj kaže anketa javnega mnenja Slovenski utrip, ki jo je izpeljala Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici? Vsi trije referendumi bi padli. Polovica vprašanih nasprotuje pokojninski reformi in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Nekoliko bolje, a še vedno prevladujoče negativno, so se anketirani odzvali na zakon o arhivih: proti je 34, za pa 29 odstotkov. Med strankami ni večjih pretresov, SDS-u in SD-ju pa se je podpora nekoliko dvignila. Slovensko demokratsko stranko podpira slabih 16 odstotkov ljudi, vlade pa v splošnem ne podpira kar tri četrt anketirancev.
Za izvedbo super glasovalnega dne bo Državna volilna komisija potrebovala dobrih pet milijonov evrov.
Ministrica za kulturo Majda Širca je glede referendumske kampanje o noveli zakona o arhivih pojasnila, da se vlada iz načelnih razlogov odpoveduje sredstvom za izvedbo. „O strokovnih vidikih in argumentih, zakaj je bilo potrebno sprejeti novelo zakona o arhivskih in dokumentarnih gradivih, smo v dolgih razpravah v državnem zboru natančno, jasno vse povedali.“
Pretekli teden je ob strogih varnostnih ukrepih odmevalo tudi nadaljevanje sojenja Draganu Tošiču in 16-im sodelavcem akcije Balkanski bojevnik. Vsi naj bi nezakonito trgovali z mamili in bili člani hudodelskih družb. Obtoženi naj bi v sodelovanju s hrvaškimi, srbskimi in črnogorskimi državljani kupovali kokain v Južni Ameriki in ga nato prevažali v severno Italijo, kjer so ga skladiščili po različnih gospodinjstvih. Obramba zahteva, da se vsa kazniva dejanja združijo. Prvo obtoženi Tošič trdi, da so obtožbe neresnične in da bo to tudi dokazal. Zagovarjali so se še trije obtoženi. Vsi zatrjujejo, da so nedolžni in da niso pripadali hudodelski združbi.
Sojenje se bo nadaljevalo v torek.
KULTURA
Prejšnji petek je minilo 92 let od smrti borca za severno mejo Franja Malgaja, ki je umrl na Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem. Tamkajšnje domoljubno društvo Franjo Malgaj je v ta namen organiziralo pohod in spominsko slovesnost. Mnogi menijo, da Mežiške doline najverjetneje ne bi bilo v Sloveniji, če ne bilo Malgaja in njegovih soborcev. Krasil ga je sloves junaka soške fronte. Tam je leta 1915 sodeloval v bojih z Italijani na doberdobski planoti. Svoj pogum in borbenost je pokazal tudi v kasnejših bojih. V boju za severno mejo je tragično preminul na 6. maja1919.
Slovenijo je v preteklih dneh obiskal norveški kraljevi par. Namen obiska je krepitev dvostranskih odnosov. Govorniki iz obeh držav so opozorili, da so priložnosti za sodelovanje predvsem na področju obnovljivih virov energije, zdravstva in obrambe. Kralj Harald V. in kraljica Sonja sta obiskala slovensko-norveško poslovno konferenco, rehabilitacijski center Soča, Radovljico in Bled.
V sklopu norveškega finančnega mehanizma je bilo namreč med letoma 2004 in 2009 v Sloveniji s skupno 18,6 milijona evrov financiranih 25 projektov. Zdaj bo Slovenija s podaljšanjem sporazumov za financiranje različnih projektov lahko prejela še nekaj manj kot 27 milijonov evrov.
„Memorandum označuje nadaljevanje našega sodelovanja na področju krepitve civilne družbe, okolja, kulturne dediščine, enakopravnosti spolov, zdravstva in izobraževanja,“ ...
… je dejal norveški kralj Harald V.
Podpisana memoranduma sta nadaljevanje dosedanjih finančnih mehanizmov, v sklopu katerih Norveška skupaj z Islandijo in Liechtensteinom, ki so članice Evropskega gospodarskega razvoja, ne pa tudi Evropske unije, financira različne projekte v skupno 15 članicah povezave.
Ob koncu še novica, da je slovenska predstavnica na Evrosongu v Düsseldorfu, našo državo po šestih letih spet popeljala v finale, kar je lep dosežek. Mlada Maja Keuc je skupaj z vokalistkami Sandro Feketija, Martino Majerle, Ano Bezjak in Katjo Koren zapela pesem z naslovom NO one avtorjev Matjaža in Urše Vlašič ter Boštjana Grabnarja.
ŠPORT
Slovenska hokejska reprezentanca je še četrtič na svojem šestem nastopu med elito izpadla iz druščine najboljših. Na zadnje mesto jo je po tekmi na „vse ali nič“ pahnila Belorusija. Poraz visok: 7 proti 1. „Ko smo zadeli za 3:1 je začelo dobro kazati. Mogoče smo preveč upali in si želeli tistega priključka, nato smo naredili preveč prekrškov.“ je povedal Robert Sabolič. Izjemna priložnost za naše hokejiste je tako zamujena, kot najšibkejša pa se je izkazala branilska vrsta.
Najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič je na svetovnem prvenstvu v Rotterdamu dosegel cilj, ki si ga je zastavil pred odhodom. Z eno samo zmago je potrdil olimpijsko vozovnico za London 2012, a ne samo to, z odlično igro proti nekdanjemu prvemu igralcu sveta, Kitajcu Ma Longu, si je nabral nove simpatije v svetu namiznega tenisa. „Si prikazanim moram biti zadovoljen, saj bom šel v London na Olimpijske igre, kot sem si zastavil.“
Na teniškem mastersu v Rimu je Polona Hercog izpadla tako med posameznicami kot v dvojicah. Edino orožje ostajata Katarina Srebotnik in Kveta Peschke, ki sta drugi nosilke.
Odbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo se je odločil, da bo za novega glavnega trenerja skakalcev predlagal Gorana Janusa, dosedanjega trenerja reprezentance B. Matjaž Zupan je marca po koncu sezone v Planici nepreklicno odstopil. Med trenerje mladih B selekcije bo stopil tudi nekdaj vrhunski skakalec Primož Peterka.
