Biserna maša p. Alojzija Kukovice
FOTO: Biserna maša p. Alojzija Kukovice
Slovenci po svetu | 11.05.2011, 08:10 Matjaž Merljak
»Biseromašnik, bod' pozdravljen!« Tako je zazvenela pesem v pozdrav, ko smo se verniki, prijatelji in sorodniki krajevnega dušnega pastirja zbrali pri zahvalni maši v sanhuški stolnici. Bogu smo se z globoko vero zahvalili za 60 let mašništva, s katerim je obdaril našega slavljenca in preko njega nas vse.
Sprevod narodnih noš je stopil pred oltar, za njim se je vila dolga vrsta ministrantov, zadaj osem sobratov duhovnikov in naš dragi biseromašnik; ki se je najprej ustavil pred podobo Brezjanske Marije in se ji poklonil v pozdrav. Takoj nato sta ga pozdravila s prisrčnim voščilom učenca Balantičeve šole in mu izročila v dar slovenski šopek in križ.
Pri maši je pel krajevni mešani pevski zbor. Bisernomašno pridigo je imel delegat msgr. dr. Jure Rode. Po pridigi so se vsi prisotni približali k oltarju in poljubili biseromašnikov križ in tistega, ki ga je bil prejel ob svoji novi maši. Ob tem so bili deležni lepe spominske podobice. Zahvalna pesem je vsem privrela iz srca. Pri darovanju je izročila poseben dar biseromašnikova sestra, ki je posebej za to priložnost prišla iz Kanade.
Po maši so se vsi gostje podali v prostore Našega doma, kjer se je nadaljevalo slavje. Prostori so bili praznično pripravljeni. Grb z geslom našega biseromašnika »Slavi moja duša Gospoda«, delo Toneta Oblaka, je na dvorišču predsedoval pogrnjenim mizam.
Mladina je jubilanta pričakala in mu posvetila Marijino pesem v pozdrav. Vsi so hoteli s čestitkami izreči našemu slavljencu, kako cenijo njegovo delo. Zato so ga nagovorili razne osebnosti. Najprej njegova sestra Cveta, ki je opisala njegovo življenjsko pot in zaključila z besedami: »Vsa tvoja duhovniška leta preživljaš v Argentini, ki ti je postala nova domovina in kjer zvesto izpolnjuješ svoje duhovniško poslanstvo. Trdno povezan si bil vedno z nami. In čeprav daleč, smo si v srcu vedno blizu, saj nas molitev močno povezuje in Bog, ki v dobro obrača to našo veliko žrtev ...« Najbolj ganljivo pa je bilo, ko mu je izrekla: »Lojze, ljubim te iz dna srca!«.
Za njo je obujal spomine iz zavodskih let v Adrogeju mag. Franci Markež. Zatem ga je pozdravila dr. Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije, katere aktiven član je bil, dokler so mu moči to dopuščale. Kmalu nato sta stopila na oder še predsednik Pristave Andrej Golob in predsednik Našega doma prof. Karel Groznik in se mu iz srca zahvalila za skrb in ljubezen, ki ju je posvečal in še posveča pristavskim in sanhuškim faranom.
Slavljenčeva življenjska pot nam opisuje, da je biseromašnik leta 1957 vstopil k jezuitom. Odšel je v Evropo in tam opravil noviciat. V Argentini je nato na jezuitski Univerzi v San Miguelu dolga leta učil cerkveno pravo in moralno teologijo. Prevzel je službo narodnega direktorja Apostolata molitve in urednika Glasnika presvetega Srca Jezusovega. Dolga leta je tudi pomagal na cerkvenem sodišču v Buenos Airesu. Kot neutruden in požrtvovalen spovednik, se ni nikdar oziral na čas in na velike razdalje.
Pater Kukovica je izšel iz zelo številne družine, a življenjske razmere so tega dušnega pastirja že od zgodnjih otroških let ločile od nje. Daleč od svoje rodne domovine in od svoje krvne družine je tu, v Argentini, našel družino, ki ga je sprejela kot za »svojega«, že več kot pred tridesetimi leti. O tem je spregovorila, ga. Irena Urbančič Poglajen.
Za ta dan - slovesnost je bila v nedeljo 20. marca 2011 - so prišle čestitke celo iz daljnega Madagaskarja. Poslal jih je naš misijonar Pedro Opeka. Seveda ni mogel naš pater ostati brez besed. Stopil je na oder in se vsem iz srca zahvalil.
Torta je že čakala in lučke na njej so vabile, da jih jubilant ugasne. In zapela so grla: »Kol´kor kapljic, tol´ko let, ...« z globoko željo, da bi našega patra Alojzija Bog še dolgo ohranil med nami.
Vse izrečene besede, vsa naša majhna dejanja so bile izraz hvaležnih src, ker naš jubilant živi le za Boga. Na skromen način so mu verniki hoteli pokazati, kako zelo ga imajo radi! Zato so mu tudi za konec zaklicali: »Hvala, ker ste duhovnik Jezusovega srca!«