Mladi in ljudska glasba

Slovenija | 04.04.2011, 10:27

Oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo namenili mladim, ki se srečujejo z ljudsko glasbo.

Za uro sobotnega druženja smo izbrali pesmi in viže mlajših izvajalcev, ki so nastali na naših terenskih potovanjih. Ta so pokazala, da pevsko izročilo ne živi samo med starejšimi, ampak ga kljub drugačnemu zvočnemu svetu, ki obdaja današnjo mladino, poznajo in cenijo tudi mladi. Ti se z ljudsko glasbo največkrat srečujejo znotraj folklornih skupin. Gradivo, ki ga črpajo od starejših domačinov, raznovrstnih publikacij in zvočnih izdaj, doživljajo in obnavljajo na svoj način, po svojem okusu.

S pesmijo se bomo najprej podali v Prlekijo, v severovzhodni del Slovenije, med rekama Dravo in Muro, v gričevnat svet Slovenskih Goric in pomurske ravnice. V kraju Bučečovci se tradicija petja prenaša iz starejših na mlajše. Mladi se družijo znotraj domače folklorne skupine Kajer. Z ljudsko pesmijo se pri domači folklorni skupini srečujejo tudi pevci vokalne skupine Leščeček, Kulturnega društva Slavka Osterca iz Veržeja.

Tudi pevci s Keblja, pet mladih mož in fantov, pleše pri domači folklorni skupini. V odmaknjenih hribovskih domačijah na Keblju, v okoliških vaseh in zaselkih, se danes pesem ali zvok harmonike ne sliši le na vajah folklorne ali pevske skupine, ampak je ljudska glasba med domačini, starejšimi in mlajšimi, močno vpeta v njihov vsakdan. Petje v družini, različna praznovanja, obredno koledovanje za novo leto in svečnico in petje podoknic, je le nekaj priložnosti ob katerih se oglaša pesem. Ta druži tudi pevce Kulturno-umetniškega društva Kebelj, ki ljudsko pesem s ponosom in z mladostnim žarom v organizirani obliki ohranjajo tri leta.

Iz Bele krajine prihaja skupina mladih Kresnic Kulturnega društva Boža Račiča iz Adlešičev. Sestavlja jo do devet mladih pevk, ki se pesmi učijo po zapisih, posnetkih in tako, da zapojejo v družbi starejših pevk kresnic.

Znotraj Kulturno-umetniškega društva Folklorne skupine Javorje delujejo pevke, ki pomagajo folklorni skupini pri njihovih nastopih, predstavljajo pa se tudi samostojno. Ideje za ustvarjanje črpajo predvsem iz domačega okolja, kjer je ljudska pesem še živa.

Slovenske ljudske pesmi poustvarjajo tudi pevci ljudskih pesmi pri Kulturno-umetniškem društvu Triglav s Slovenskega Javornika in Kulturnem društvu Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča. Gradivo za svoje delovanje iščejo v različnih publikacijah, pesmi pa poskušajo zapeti v čim manj spremenjeni obliki, po starih zapisih in posnetkih.

Mlade pevke in pevce imajo tudi v Račni na Dolenjskem. Skupino Mlada Zarja, ki nadaljuje tradicijo svojih staršev, odlikuje ubrano večglasje, pa tudi petje »na tretko«.

Iz Trebnjega prihajajo mlade pevke Ragle, ki so se z ljudsko pesmijo srečale že kot šolska dekleta, pred 15-imi leti. Njihova mentorica, Zvonka Rot – mati nekaterim pevkam – je svoje znanje pesmi in pesmi svojih sorodnikov in sosedov pomagala vpletati že v njihova najstniška življenja. Mlade pevke pa so temu dodale še svojega lastnega občutenja.

Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice kljub svojemu mladostnemu videzu pristno, nezborovsko ljudsko petje ohranjajo že šestnajst let. Na podlagi ustnega izročila starejših pojejo triglasno in se posvečajo napevom svojega okoliša.

Šele štiri leta je stara skupina Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah. V njej pojejo mlajši fantje, ki so se na novo naučili ljudskega petja, tako kot so se naučili zborovskih in dalmatinskih pesmi. Značilnost njihovega petja je triglasje, ko en pevec »vodi«, drugi »cvika«, ostali pa basirajo ter basovsko povezovanje verzov.

V oddaji smo slišali tudi godce Folklornega društva Košuta iz Poljčan, godce Kulturno-umetniškega društva Triglav s Slovenskega Javornika in alpski godčevski sestav Akademske folklorne skupine Ozara s Primskovega pri Kranju.

Prisluhnite oddaji in našemu avdiu arhivu.